Svet 6.9.2017 5:30

V frankfurtskem muzeju Städel razstava Matisse - Bonnard

Frankfurt, 6. septembra - V frankfurtskem muzeju Städel bodo 13. septembra odprli razstavo z naslovom Matisse - Bonnard. Združila bo 120 del Henrija Matissa (1869-1954) in Pierra Bonnarda (1867-1947), ki veljata za najvidnejša predstavnika francoskega modernizma. Osredotočila se bo na več kot štiridesetletno prijateljstvo med umetnikoma in na njun medsebojni vpliv.

Nemčija, Frankfurt. V frankfurtskem muzeju Städel pripravljajo razstavo z naslovom Matisse - Bonnard, ki bo združila 120 del Henrija Matissa (1869-1954) in Pierra Bonnarda (1867-1947), ki veljata za najvidnejša predstavnika francoskega modernizma. Slika francoskega umetnika Henrija Matissa. Foto: dpa/STA

Nemčija, Frankfurt.
V frankfurtskem muzeju Städel pripravljajo razstavo z naslovom Matisse - Bonnard, ki bo združila 120 del Henrija Matissa (1869-1954) in Pierra Bonnarda (1867-1947), ki veljata za najvidnejša predstavnika francoskega modernizma.
Slika francoskega umetnika Henrija Matissa.
Foto: dpa/STA

Nemčija, Frankfurt. V frankfurtskem muzeju Städel pripravljajo razstavo z naslovom Matisse - Bonnard, ki bo združila 120 del Henrija Matissa (1869-1954) in Pierra Bonnarda (1867-1947), ki veljata za najvidnejša predstavnika francoskega modernizma. Slika francoskega umetnika Henrija Matissa. Foto: dpa/STA

Nemčija, Frankfurt.
V frankfurtskem muzeju Städel pripravljajo razstavo z naslovom Matisse - Bonnard, ki bo združila 120 del Henrija Matissa (1869-1954) in Pierra Bonnarda (1867-1947), ki veljata za najvidnejša predstavnika francoskega modernizma.
Slika francoskega umetnika Henrija Matissa.
Foto: dpa/STA

Kot piše na spletni strani muzeja, bodo na razstavi njuna dela - slike, skulpture, risbe in grafike - postavljena v dialog. Postavitev bo dopolnjeval izbor fotografij Henrija Cartier-Bressona, ki je umetnika leta 1944 obiskal na francoski rivieri.

Tako Matisse kot Bonnard sta slikala interierje, tihožitja, krajine in ženske akte. V muzeju na spletni strani izpostavljajo Matissov Veliki sloneči akt iz leta 1935, umetnikovo ključno delo, ki v Nemčiji ni bilo razstavljeno že več kot 30 let in ki ga bo za to priložnost posodil Muzej umetnosti iz Baltimora.

Ikonični akt je bil mejnik na umetnikovi poti do estetike preprostih oblik. Zelo verjetno ga je navdihnil Bonnardov Sloneči akt na belo-modrem pregrinjalu, ki je od leta 1988 v zbirki muzeja Städel, piše na spletni strani muzeja.

Dela za razstavo bodo posodili nekateri najpomembnejši svetovni muzeji, med njimi londonska galerija Tate Modern, newyorški Muzej moderne umetnosti, pariška Centre Pompidou in Muzej d'Orsay ter muzej Ermitaž iz Sankt Peterburga.

Matisse (1869-1954) je študiral pravo v Parizu. Slikati je začel leta 1890. Od leta 1892 je bil v Parizu učenec Gustava Moreauja, leta 1898 je bil v Londonu, nato krajši čas na Korziki. Pozneje je delal v Parizu, od leta 1914 pa največ v južni Franciji v okolici Nice. Na začetku je ustvarjal pod vplivom postimpresionistov, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fauvizma.

Pierre Bonnard (1867-1947) je na očetovo vztrajanje študiral pravo. Nekaj časa je delal kot odvetnik. Obiskoval je tudi Šolo lepih umetnosti in Akademijo Julian v Parizu. Bil je član skupine umetnikov Nabis, ki je poudarjala preprostost risbe, barvo in dekorativnost. Leta 1910 se je iz Pariza preselil na jug Francije.

Razstava Matisse - Bonnard bo na ogled do 14. januarja.