V sklopu Vilenice pogovor o Norveški in njeni literaturi

Kot je uvodoma povedala moderatorka pogovora Ana Schnabl, imata Norveška in Slovenija nekaj skupnega - velikost jezika. Slovenija ima dva in Norveška pet milijonov prebivalcev. To pa seveda določa tudi odnos do jezika.

Inger Elisabeth Hansen je kot pesnica zavezana norveškemu jeziku. Je njen dom, je povedala. Poudarila je, da je pomembno, da je v jeziku prostor za različne čase - za stari jezik, novi jezik in besede za prihodnost, ki si jih izmislimo. Sama ni puristka in meša, kar ji je na voljo.

Spomnila je na jezikovno vojno na Norveškem med zagovorniki nynorska oziroma novonorveščine in bokmala. Norveški jezik ima namreč dve uradni obliki: novonorveščino, ki izhaja iz stare norveščine in podeželskih narečij, ter bokmal, ki je danskemu soroden knjižni jezik. Ljudje po njenih besedah tudi veliko uporabljajo narečja. Sama prihaja iz Osla in ne govori narečja, rada pa, kot je dejala, svoj jezik čisti.

Schjerven je dodal, da se ob narečjih zelo zabavajo, ko ugibajo, od kod kdo prihaja. Norveški jezik je v tem smislu zelo zanimiv, njegova muzikalnost se spreminja iz pokrajine v pokrajino. Sicer pa mnogi v narečjih govorijo, ko pišejo, pa se jim zdi normalno, da uporabljajo novonorveščino. Slednjo bi mnogi politiki radi umaknili iz šol, saj bi bilo ceneje, zato jo morajo danes ponovno zagovarjati in se boriti zanjo. Nenazadnje pa v njej, kot je dodala Inger Elisabeth Hansen, pišejo tudi mnogi pomembni avtorji.

Na področju založništva se zdi Norveška po besedah moderatorke sanjska dežela, tako na zakonodajnem področju kot zaradi bralcev. A se po besedah Inger Elisabeth Hansen stvari spreminjajo tudi tam. Tudi na Norveškem je na pohodu komercializacija, založbe so z izdajanjem uspešnic iz ZDA postale stroj za dobiček.

V 60. letih je bilo res določeno, da mora država kupiti po 1000 izvodov knjig in jih distribuirati po knjižnicah. Verjeli so, da bodo s tem med prebivalci razvijali občutek za kakovostno literaturo, kar je tudi delovalo. Zdaj pa bi se desničarska vlada tega najraje znebila, tako kot štipendij, ki jih država namenja avtorjem, je dodala. Vendar pa imajo, kot je dodal Schjerven, Norvežani radi književnost in literarno ozračje je dokaj dobro.

V pogovoru so se dotaknili tudi aktualne politične situacije na Norveškem in napadov skrajnega desničarja Andersa Behringa Breivika leta 2011. Breivik je bil nato leta 2012 na sodišču v Oslu spoznan za prištevnega in krivega napadov ter obsojen na 21 let zapora.

Kot je povedal Schjerven, je bila Norveška, ki je zelo sekularizirana, videti precej nemočna, ko se je morala soočiti s takšno smrtjo. Zdaj, ko je Breivik v zaporu, pa je čutiti olajšanje. Inger Elisabeth Hansen je dodala, da skušajo desničarji na Norveškem ta primer izbrisati in na Breivikov napad nočejo gledati kot na desničarski terorizem.

Schjerven pa je ob koncu opozoril še, da desničarska vlada, ki v primeru Breivika spoštuje človekove pravice, te krši, ko gre za emigrante.