Cukrarna - od tovarne sladkorja do tovarne kulture
Ljubljana, 13. septembra - V poslopju Cukrarne, ki je bilo dolga leta prepuščeno naključnim posegom in propadanju, bo Mestna občina Ljubljana (Mol) vendarle uredila Galerijo Cukrarna. Projekt bo sofinanciran z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb (CTN), predvidoma pa računajo na njegovo izpeljavo v obdobju 2018-2020, so za STA povedali na Mol.
Prenova bo potekala na osnovi projekta za gradbeno dovoljenje, ki so ga leta 2013 izdelali v arhitekturnem biroju Scapelab, gradbeno dovoljenje je bilo izdano leta 2014, ter na osnovi izvedbene projektne dokumentacije, ki jo je letos izdelal isti projektant.
Projekt biroja Scapelab je bil izbran v okviru javnega natečaja, ki ga je za rešitev ureditve območja Cukrarne z Ambroževim trgom in nabrežjem Ljubljanice ter zasnovo novega upravnega središča za celotno območje Ljubljane - Ene hiše - na območju Cukrarne Mol razpisala leta 2009.
Mol s projektom, ki ga je prijavila za pridobitev sredstev iz mehanizmov CTN, uredila samo Galerijo Cukrarna. Kot so pojasnili, je bil natečaj za ureditev širšega območja Cukrarne, ki je vključeval program Ena hiša, izveden v času ugodnih gospodarskih razmer ter živahnega nepremičninskega trga. Tako občina kot država sta računali, da bi sredstva za investicijo pridobili z odprodajo obstoječih objektov. Tudi država, ki bi imela tam 46 odstotkov prostorov, je iz projekta izstopila. Ideja Ene hiše bo tako uresničljiva v boljših ekonomskih razmerah, so dodali.
Vrednost projekta Cukrarna je ocenjena na 23,56 milijona evrov, pri čemer bo občina za prenovo namenila 10,09 milijona evrov. Nepovratnih sredstev kohezijske politike bo za 13,47 milijona evrov, od tega namenskih sredstev EU 10,77 milijona evrov, iz državnega proračuna pa bo šlo za obnovo Cukrarne 2,69 milijona evrov.
Kot so pojasnili na Mol, kjer so po navedbah arhitekturnega biroja edini pristojni za posredovanje informacij o projektu Cukrarna, je časovnica za projekt Cukrarna odvisna od dinamike pridobivanja nepovratnih sredstev, predvidoma pa računajo na izpeljavo projekta v obdobju 2018-2020.
V skladu s spomeniškovarstvenimi smernicami se pri Cukrarni ščiti le zunanja fasada z mrežo oken. Projekt prenove tako predvideva odstranitev vseh notranjih konstrukcij, ohranja pa značilno pročelje stavbe s 356 okni. V veliko praznino sta vstavljena dva velika galerijska volumna, lebdeča nad parterjem.
Pritličje je zamišljeno kot pokrit javni mestni prostor oziroma kot galerija in prireditveni prostor, namenjen družabnim dogodkom, jazz klubu, restavraciji in baru ter specializirani knjižnici. Razstavi prostori s skupno površino 2800 metrov pa bodo omogočali sobivanje raznovrstnih razstavnih dogodkov. Predstavitev projekta na spletni strani arhitekturnega biroja Scapelab sklenejo besede "nekdanja tovarna sladkorja postane sodobna tovarna kulture".
Galerija Cukrarna bo, kot so povedali na Mol, namenjena predstavljanju sodobne likovne in vizualne umetnosti, pri čemer bosta zagotovo pomembno vlogo odigrali najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani, BIO Ljubljana in Mednarodni grafični bienale. S tem bo rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani.
Pri načrtovanju vsebin so sicer na Mol zasledovali več ciljev. Z Galerijo Cukrarna želijo izboljšati razstavno ponudbo v Mol in povečati število zahtevnejših razstavnih projektov, ki bodo pritegnili čim širši krog občinstva. S sistematično prezentacijo zbirke Mol ter prezentacijo in nadgradnjo zbirk javnih zavodov s področja likovnih umetnosti pa želijo oblikovati novo kakovostno in reprezentativno ponudbo na razstavnem področju.
Namen nove galerije je tudi večanje dostopnosti kulture za vse prebivalce in obiskovalce Ljubljane ter učinkovitejša promocija kulturne produkcije, pa tudi sodelovanje s pomembnejšimi mednarodnimi partnerji in realizacija večjih skupnih projektov, ki do sedaj zaradi neprimernih prostorov ni bila mogoča, so še povedali na Mol. Galerijo Cukrarna bo upravljal Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML).