Iz raznolikih Rožančevih nominirancev veje pozitivnost

Na seznamu za letošnjo nagrado je imela žirija 36 del. "Še zmeraj prevladujejo knjige o literaturi, glasbi ali filmu, ki pa so tako zelo učbeniški, da smo jih težko obravnavali kot eseje. Tokrat smo izbirali knjige, ki so resnično različne, povezuje pa jih pogled na današnjo situacijo, ki ni le kritičen in jamrajoč, ampak ponuja tudi rešitev ali upanje oziroma vsebuje nasvet za spremembo. Zato so izbrane knjige svetle," je na današnji predstavitvi nominirancev za Rožančevo nagrado povedala Ifigenija Simonović.

Miha Blažič ali N'toko se je med štiri nominirance za nagrado uvrstil z zbirko esejev Samoumevni svet (Mladinska knjiga). V utemeljitvi nagrade piše, da osrednje teme dela - kapitalizem, slovenski nacionalizem, vstajniško gibanje, spletna družbena omrežja, razredni boj in identiteta srednjega razreda, Blažič obravnava na nov način, brez samoumevnosti in stereotipov. "Največja dragocenost njegove esejistične knjige je spodbujanje k izvirnemu razmišljanju in aktivnemu delovanju za pravičnejšo družbo," je poudarjeno.

Blažič je glasbenik in kolumnist, ki se za pisanje esejistike ni odločil zavestno, temveč je v pisanje "zabredel preko drugih dejavnosti", glasbe ali aktivizma. "Pisati sem začel predvsem zato, da samemu sebi razjasnim nekatere stvari in da to, s čemer se ukvarjam, poskusim ubesediti za druge. In esej je bila tista oblika, ki temu najbolj odgovarja."

Filozofinja in sociologinja Renata Salecl je nominirana za knjigo Tek na mestu (Mladinska knjiga). "Renata Salecl skoraj praviloma sklene svoje kratke eseje z drobno sprevrnitvijo, ko problem, o katerem piše, razreši, včasih pa ga postavi na novo raven, ki kliče po novem premisleku ali celo dejanju," piše v utemeljitvi.

Nominiranka je povedala, da je esej forma, v kateri lahko neka vprašanja odpreš, predstaviš nekaj pogledov nanje in jih na koncu pustiš tudi odprta: "Moja želja pri tem je bila, da ne solim pameti. Zdelo se mi je, da imamo v Sloveniji preveč hitrih teorij in sem se odločila, da bom pisala tako, da pustim bralcu, da sam razmišlja naprej, če to želi."

Miha Pintarič je bil v konkurenco za Rožančevo nagrado uvrščen z delom Dvojni presledek (Studia Humanitatis). V zbirki se avtor "odloči za dvojen premislek: po eni strani (po)gleda nazaj, vse tja do Egipta in starih Grkov, po drugi pa je pripet na sedanjost, v kateri kot pod mikroskopom opazuje tudi pokrajino svoje duše. Lastno, srčno, notranje doživljanje postavi kot 'objektivni kriterij', ki nima priziva," piše v utemeljitvi nagrade.

Pintarič, sicer profesor za staro francosko književnost, prevajalec, pesnik in esejist, je na današnji predstavitvi povedal, da pravzaprav ni on našel eseja, ampak je esej našel njega. Pojasnil je, da karkoli napiše izven znanstvenih krogov, postane poezija ali esej.

Na današnji predstavitvi je umanjkal Marcel Štefančič jr., ki je za nagrado nominiran z zbirko esejev Črna knjiga kapitalizma (UMco). Kot piše v utemeljitvi, avtor "kritike kapitalizma ni uporabil zato, da bi opravičil komunizem, niti ni zapadel v pravičniško ekvidistanco, čeprav so njegove primerjave komunizma in kapitalizma tuš tako za komuniste kot za antikomuniste, ampak je z vrsto citatov podkrepil analizo definitivno ne najboljšega vseh svetov v zadnjih sto in nekaj letih".

Kdo bo letošnji dobitnik oziroma dobitnica Rožančeve nagrade, bo znano v sredo po pogovoru z nagrajenci v Cankarjevem domu. Slavnostna podelitev nagrade bo v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici.