Pankrti odštevajo do koncerta v Stožicah

"Stožice so za nas predvsem največji koncert naše turneje Gospodje jest vam ne verjamem," je pred koncertom za STA povedal pevec Peter Lovšin. Na odru mu bo družbo delala postava, ki je bila aktualna ob koncu delovanja: Bore Kramberger, Slavc Colnarič, Bogo Pretnar in Marc Kavaš. V goste pa so poleg člana Sex Pistols in soavtorja njihovih največjih uspešnic Anarchy In The U.K., God Save The Queen, Pretty Vacant in drugih, ki jih bo mogoče slišati na koncertu, povabili še rockerice Hellcats ter predskupine Eightbomb, Luto in Brez vprašanj.

Glasbeno pot so Pankrti začeli leta 1977 z nastopom na Gimnaziji Moste, za katerega so menili, da bo hkrati prvi in zadnji. A nato so druga za drugo nastajale mnoge provokativne pesmi, kot so Anarhist, Lublana je bulana, Totalna revolucija in Metka, ki so jim kasneje sledile Za železno zaveso, Zvečer v mestu, Osmi dan, Umazane igre, Bandiera Rossa in druge.

Skupina je spremenila podobo slovenske glasbe in pustila pečat na širšem prostoru bivše Jugoslavije. Po vsej nekdanji skupni državi so bili Pankrti priljubljeni predvsem na začetku 80. let, ko se je razširil jugoslovanski novi val. S svojim delovanjem pa so pisali zgodovino ne le na glasbenem in kulturnem, ampak tudi na političnem področju.

O njih je nastal dokumentarni film Dolgcajt po istoimenski plošči, leta 2007 pa jim je slovenski muzej novejše zgodovine priredil enomesečno fotografsko razstavo, ki je bila prva razstava o glasbeni skupini v tem muzeju. Razpadli so leta 1978, ko so tudi odigrali zadnji koncert v nabito polni ljubljanski Hali Tivoli. V desetih letih delovanja so posneli prav toliko plošč.

Pankrtom so pripisali zasluge za kasnejšo slovensko pomlad oziroma demokratizacijo Slovenije, po mnenju nekaterih sicer nekoliko pretenciozno, a so vendarle imeli vpliv zlasti na mlade generacije. Na vprašanje, ali ima glasba danes še takšno moč, da bi nagovorila množice v še kakšnem drugem smislu kot zabavnem, Lovšin odgovarja pritrdilno, a v isti sapi dodaja, da ima "glasbena industrija očitno drugačne prioritete".

Leta 1988 so Pankrti, takrat že po uradnem koncu delovanja, nastopili na protestnem zborovanju za Janeza Janšo, Ivana Borštnerja, Davida Tasića in Francija Zavrla na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zborovanje je organiziral odbor za varstvo človekovih pravic, sami pa so se označili za apolitično skupino. Bi se kaj podobnega moralo zgoditi tudi danes? Lovšin je prepričan, da je treba še zmeraj kdaj reagirati in se združiti skupaj za kakšno stvar. A verjame, da je danes kljub vsem deklariranim svoboščinam včasih celo težje reagirati kot nekdaj.

"Kajti ta igra, ki se jo gre politika v službi velikega denarja zdaj, je veliko bolj prefinjena, kot je bila nekdaj naša vera v boljšo prihodnost. In ustvarja veliko več megle kot vse partijske direktive skupaj. Na prvi pogled izgledajo pravila preprosta. Zmaga naj boljši, drugi naj gredo v remont. A sodniki so pri nas ponavadi še veliko slabši kot v španski ligi in dogaja se, da morajo v remont najbolj zdrave sile, zmagujejo pa najbolj nepošteni privilegiranci kakšnega kraljevega kluba," trenutno stanje v Sloveniji ocenjuje Lovšin.

In kakšni sploh so Pankrti 40 let kasneje? "Isti nismo, nismo pa kaj dosti drugačni. Navijamo za iste klube, poslušamo podobno muziko, veselimo se istih stvari in jezimo se zaradi podobnih ljudi. Torej malo smo isti, malo smo si pa podobni," je za STA še povedal Lovšin.