Razstava o Almi M. Karlin v CD: Intelektualno, duhovno, čustveno in estetsko doživetje

Razstavo so v Cankarjevem domu postavili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, ravno ob času, ko mineva 90 let od vrnitve popotnice Alme M. Karlin (1889-1950) iz njenega neverjetnega osemletnega popotovanja okrog sveta. Hkrati pa mineva tudi 20 let, odkar se etnologinja in kulturna antropologinja Barbara Trnovec ukvarja z njenim življenjem in delom.

Avtorica razstave je za vodilno barvo postavitve izbrala kraljevsko modro z zlatimi poudarki, da pokaže, kakšno težo imajo izjemni in dragoceni predmeti iz zbirke Alme M. Karlin.

Ob vstopu v razstavišče obiskovalec vstopi v genovsko pristanišče, kjer se je leta 1919 potovanje Alme M. Karlin začelo. Barbara Trnovec je na dopoldanskem vodstvu po razstavi povedala, da jo je zelo očaralo, kako je popotnica opisala svoj zadnji večer v Genovi. Opazovala je vsakdan tamkajšnjih prebivalcev in se zavedela, da bodo prihodnji dan vsi nadaljevali s svojim rutiniranim življenjem, njo pa čaka daljno obzorje.

Uvodu kronološko sledi predstavitev potovanja Alme M. Karlin, kar simbolizira tudi globus v središču razstavnega prostora, na katerem so označeni kraji, ki jih je obiskala. Predstavitev vsake pomembne točke na popotovanju spremljata kratek opis, opremljen s fotografijo, in kateri od predmetov iz bogate popotniške zbirke. Barbara Trnovec si je želela na razstavi predstaviti najbolj zanimive in dragocene predmete, ki že sami po sebi pripovedujejo zgodbe.

Denimo skrivnostni kipec Lija Tieguaija, za katerega je Alma M. Karlin verjela, da ima nadnaravno moč, kimono z Japonske, ki ga je imela popotnica ob sebi v težkih trenutkih, ena od številnih pahljač iz njene zbirke, obesek z mlečnima zobkoma ter obleka iz tape. O njeni izredni ljubezni do Azije pa priča tudi mali izbor japonskih lesorezov.

Po vrnitvi s potovanja je Alma M. Karlin kmalu uspela v tujini, ne pa doma. Prepotovala je Evropo, kjer je veliko predavala in v Nemčiji prodala več tisoč izvodov svojih del. V koledarju iz leta 1931 so jo predstavili celo kot eno vplivnejših žensk v Nemčiji. Kljub temu, da je bila rojena v Celju, velja vedeti, da je bil po izbiri matere njen prvi jezik nemščina. A kasneje je po besedah Barbare Trnovec vendarle pokazala svojo pravo pripadnost. Bila je nasprotnica nacizma in se je leta 1944 odpravila v partizane.

Postavitev je zasnovana tako za nekoga, ki o Almi M. Karlin ve že zelo veliko, kot za tistega, ki se z njo prvič srečuje. Poleg kratkih vsebin na panojih so številne podrobnosti dodatno predstavljene na zaslonu na dotik, mogoče si je ogledati dokumentarni film o Almi M. Karlin ali pa prelistati njena dela in dela o njej.

"Ta razstava je intelektualno, duhovno, čustveno in estetsko doživetje. Obenem je aktualna toliko, kolikor je aktualna Almina zgodba. Ta pa je po mojem mnenju, zaradi vrednot, ki jih posreduje, brezčasna," je poudarila Barbara Trnovec. Alma M. Karlin se je namreč na pot podala sama, za to, da jo je lahko nadaljevala, pa je poleg člankov, ki jih je pisala za Ciller Zeitung, morala povsod zavihati rokave in delati.

Simbolično na koncu razstave stoji rekonstruirano drevo, ki je bilo posajeno na grob Alme M. Karlin in so ga nedavno z njega odstranili. Odžagani deli so povezani z japonsko tehniko, namenjeno restavriranju razbite keramike s pozlato, za katero stoji filozofija, da so tudi razpoke del celote in jih ni treba skrivati. Pod drevesom je izpisan verz, ki ga je Alma M. Karlin zapisala, ko je prihajal njen čas slovesa s tega sveta: "In potem bom lebdela daleč, daleč v brezmejnem prostoru in iskala zvezdo, s katere ne bo mogoče videti Zemlje."

Ob razstavi v CD poleg treh predavanj in pogovora za 27. november pripravljajo simpozij, na katerem bodo skušali bolje osvetliti pomen Alme M. Karlin kot pisateljice.