Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SLAPŠAKOVA RAZGRNILA NOV PRISTOP K PREUČEVANJU MITOLOGIJE - MITURGIJO

Kritičarka, znanstvenica, antropologinja in doktorica antičnih študij Svetlana Slapšak (1941) je avtorica številnih del s področja antropologije, lingvistike, klasičnih študij, študij spola, balkanologije in komparativistike. Objavila je več kot 50 knjig, preko 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev. V najnovejšem delu, ki je izšlo v Beletrinini zbirki Koda, avtorica na osnovi razlage okrog 200 antičnih mitov - mitoloških likov, zgodb in njihove recepcije - razgrne nov pristop k preučevanju mitologije, ki ga opredeljuje tudi avtoričin termin miturgija.

Antični miti imajo ključno vlogo v produkciji besedil in podob v vsakem imaginariju evropskih, pa tudi neevropskih kultur: so največja zakladnica naracij v kulturni antropologiji. Knjiga pokriva področje grških in rimskih mitov in obenem povezuje mite in kulturno-antropološke pojave celotnega starega sveta, v katerem igrajo pomembno vlogo tudi balkanske povezave kultnih osnov, različic mitov in njihove recepcije, so zapisali pri založbi. Mogoče jo je brati kot mitološki priročnik, zbirko tematsko povezanih esejev ali kot zbirko zgodb, ki spodbujajo bralčevo asociativnost, kreativnost in klasično izobrazbo.

OB STOLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE LENINOVO DELO IZ LETA 2017

Knjiga Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917 Vladimirja Iljiča Lenina so pri založbi Studia Humanitatis izdali ob bližnji 100. obletnici oktobrske revolucije. Delo, ki ga je prevedel in uredil sociolog in zgodovinar Lev Centrih, velja za, kot so zapisali pri založbi, načrt oktobrske revolucije in ga je po stotih letih še vedno vredno brati. "Demonstrira namreč, kako bere Marxovo in Engelsovo teorijo revolucionar. Nelagodje, ki ga je povzročil svojim sodobnikom marksistom, ki so se ustrašili revolucije, je še vedno aktualno. Kaj je revolucija? Za Lenina njeno bistvo ni nasilje, marveč pripravljenost zlomiti gospostvo kapitala in preobraziti družbo v brezrazredno," so zapisali pri založbi.

Centrih ter sociolog in filozof Jože Vogrinec sta delo opremila tudi s svežo in aktualno spremno študijo. Centrih je zapisal, da je delo Država in revolucija teoretska sistemizacija Leninovih razmišljanj in političnih intervencij "vse od katastrofalnega sesutja mednarodnega delavskega gibanja med prvo svetovno vojno do izbruha ruske revolucije v februarju 1917 ter problemov levičarskih strank ob dozorevanju krize ruske začasne vlade v juliju istega leta". Skupaj s slovitem tekstom Kaj delati iz leta 1902 predstavljata temeljna programska in ideološka dokumenta boljševizma. Skupno jima je to, da na radikalni levici še zdaleč nista bila sprejeta s splošnim odobravanjem, je med drugim v uvodu svojega zapisa spomnil Centrih.

PRI LUD ŠERPA IZBOR PESMI SRBSKEGA LITERATA KARANOVIĆA

Pri LUD Šerpa so v knjigi Najboljša leta naših življenj ob podpori ustanove Traduki izšle izbrane pesmi srbskega pisatelja Zorana Karanovića (1959), nastale med letoma 1991 in 2004. Srbski literat podpisuje devet pesniških zbirk in tri romane. Kot piše v spremni besedi h knjigi, v Karanovićevih pesmih bralci le redko naletijo na opise zunanje lepote sveta, zato pa pesnik toliko pogosteje spregovori o njegovih notranjih teminah.

Za Karanovićevo pisanje je značilen vpliv ameriškega beata, filma in popkulture. V Srbiji ima status kultnega pesnika urbanih generacij. Čeprav je, predvsem po zaslugi svoje romaneskne trilogije, postal del glavnega književnega toka, se ima še vedno za pesnika podzemlja in družbenega roba.

V rodnem Nišu je kar 13 let vodil trgovino s ploščami, o čemer je napisal tudi roman Več kot nič, zato zase rad pravi, da je človek, ki mu je Nick Hornby ukradel življenjsko zgodbo. Zdaj živi v Beogradu. Njegove pesmi so prevedene v več kot deset evropskih jezikov, zastopan je v več antologijah, med katerimi je gotovo najpomembnejša New European Poets, ki je leta 2008 izšla v Minnesoti, so zapisali pri LUD Šerpa. Zbirko je prevedel Urban Vovk.

MIHA MAZZINI TOKRAT S SLIKANICO Z ILUSTRACIJAMI TANJE KOMADINA

Uveljavljeni in večkrat nagrajeni pisatelj Miha Mazzini piše predvsem za odrasle. Nazadnje se je spopadel z besedilom za najmlajše Zelena pošast, ki je s humornimi ilustracijami Tanje Komadina izšla pri Mladinski knjigi. Deklico Lucijo napade nenavadna zelena pošast - zavist, ki se zatem loti še drugih. Vprašanje je, kako se bodo otroci strašne pošasti rešili. Lucija se z zavistjo spopade in jo obrne sebi v prid.

Mazzini je na konferenci Slovenija 2030, ki jo je leta 2013 organiziral predsednik države Borut Pahor zaznal, da so kot enega od simptomov slovenske družbe večkrat omenili zavist. Pojmovali so jo "kot nekakšen neizogiben pojav, ki pobere svoje žrtve in proti kateri ni mogoče ničesar storiti". A Mazzini meni, da je skrajni čas, da "pisatelji nehamo mentaliteto le popisovati, marveč jo začnemo tudi spreminjati". Zato tokrat slikanica o zavisti, ker je najbolje "začeti čimbolj zgodaj". Mazzini spodbuja tudi pogovor med starši in otroki o vsebini dela in poudarja: "Čas je, da prislovična slovenska zavist postane gonilo napredka".