Pri založbi Litera izdali sedem novitet slovenskih avtorjev

Delo Natalije Šimunović z naslovom Sotto voce vsebuje več krajših zgodb, katerih glavni temi sta čas in minljivost človeka. Vse protagoniste v zgodbah, ki prihajajo iz različnih poklicev, determinira smrt, kako se njihovo življenje prevrača v smrt, kar pa ne pomeni konca. Naslov Sotto voce v glasbenem svetu pomeni, naj se izvajanje glasbe nadaljuje v bolj subtilnem in pritajenem tonu, v prozi Šimunovićeve pa protagonistom narekuje, naj zgodbo nadaljujejo tudi po smrti. To jim omogoča, da na svoje življenje pogledajo z druge perspektive.

Roman Vse moje Amerike je njegov avtor Štefan Kardoš posvetil prekmurskim izseljencem v Ameriki. V njem se prepletajo usode prebivalcev treh zaselkov goričke vasi Križevci od konca prve svetovne vojne do prvih let po drugi svetovni vojni. Po avtorjevih besedah gre za družinski roman s prepletom zgodovine. Izhodišče knjige je bil njegov ded, ki se je res preselil v mesto Bethlehem v Pensilvaniji. Posebnost dela je ta, da se pripovedovalec sam vplete v roman in se začne spraševati o motivu in smislu svojega početja, prav tako pa tudi o spominu kot takem, koliko anomalij lahko pride človeku v spomin.

Trst via Ljubljana Jurija Hudolina velja za ljubezenski roman, vendar je hkrati roman o samoti in nenazadnje tudi o veselju do življenja. Govori o zakoncih, ki se po tragični izgubi sina razideta. Skozi knjigo se ves čas menjuje pripovedovalska perspektiva moža in žene. Gre za refleksijo, kako moški in ženska doživljata razhod ter izgubo. Avtor pravi, da pri njegovem delu ni šlo za katarzo težkih dogodkov, temveč o najdenju samega sebe ter najdenju katerekoli oblike ljubezni.

Pesniška zbirka Notranje zadeve, pod katero se je podpisal Tibor Hrs Pandur, ne govori samo o notranjih občutenjih, s katerimi se avtor spopada, pač pa tudi o zunanjih, političnih zadevah. Med drugim se dotika vprašanja, kako se svet opisuje na nezavedni ravni. Dotakne se tudi sanj, kako se ob prebujenju vsak poskuša spomniti sanj in s tem, ko se preda asociacijam, dosanja do konca. Delo je nadaljevanje njegovega prvenca Enerđimašina.

Roman Preko vode do svobode Tomaža Kosmača je mogoče primerjati z romanom Resničnost Lojzeta Kovačiča, saj oba govorita o služenju vojaškega roka v JLA z avtobiografskimi prvinami. Motiv za nastanek romana je preprost: raziskovati preteklost in predstaviti takratno življenje, prepleteno z dogajanjem v sedanjosti.

Rekapitulacije je delo Jožeta Snoja, napisano brez začetka in konca. Brez kakršnihkoli zadržkov opisuje avtorjevo razmišljanje o njegovem življenju. En del knjige vsebuje blodnje, življenje po bolnišnicah, drugi del pa razne misli.

Knjiga Starec in jaz avtorja Sarivala Sosiča je roman o odraščanju fanta, ki ga je njegov profesor glasbe in nenavaden človek v nekaj mesecih naučil glasbene teorije in ga tako rekoč pripravil na spopad z življenjem. To je Sosičev prozni prvenec, ki uči, da je treba v življenju vztrajati brez spraševanja po smislu in prizanašanja sebi in drugim.