Ustanovljen socialni sklad Plašč Petra Božiča za pomoč literatom

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Svetina, se pisateljem godi vse slabše, saj so se avtorski honorarji zelo znižali. Sami se že ves čas spopadajo s težavo, kako pisateljem pomagati. Država tega ne zna ali noče urediti, s socialnim skladom Plašč Petra Božiča pa bodo lahko pomagali svojim najbolj ogroženim članom. Seveda pa bo po njegovih besedah potrebno skrbeti tudi za to, da se bo sklad ne le praznil, ampak tudi polnil.

Predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj Stane Pejovnik je povedal, da je pisatelj in dramatik Peter Božič združenju zapustil svoje stanovanje v Šiški z željo, da se denar od prodaje uporabi v dobrodelne namene. Del denarja so prispevali v socialne sklade različnih šol, želeli pa so, da se ustanovi dobrodelni sklad, ki bi nosil Božičevo ime. Nato se je pokazalo, da pri DSP že obstaja socialni sklad, zato so se dogovorili in že maja podpisali pogodbo o donaciji v višini 29.000 evrov. Sredstva so tudi že prenesli na sklad DSP, ki se je preimenoval v Plašč Petra Božiča - socialni sklad DSP.

Po besedah Svetine bodo sedaj v dogovoru z Gibanjem za pravičnost in razvoj imenovali skupno komisijo ter določili pravilnik, po katerem se bodo razdeljevala sredstva.

Ime sklada je po besedah Jožefa Školča povezano z zgodbo iz Božičeve mladosti. Božič, ki je večino časa živel v velikem pomanjkanju, naj bi po prihodu iz Maribora v Ljubljano nekaj časa celo živel v enem od bunkerjev ob današnji Poti spominov in tovarištva. Pisatelji, ki so se tedaj zbirali pri pesniku, prevajalcu in uredniku Cenetu Vipotniku, pa so neko zimo, ne da bi ga dobro poznali, zbrali denar in mu zanj kupili plašč. "To se mi je zdelo dovolj povedno, da lahko denar, ki ga je Božič nesebično zapustil, vežemo na to zgodbo," je sklenil Školč. Kot je še povedal, se je tudi že začel dogovarjati z nekaterimi založniki, da bi letno prispevali sredstva v sklad.

Ob začetku delovanja sklada pa bodo na vrtu DSP tudi postavili Božičev kip, ki ga ustvarja akademski kipar Mirsad Begić. Kot je povedal Svetina, se na DSP in Slovenskem centru PEN že desetletja pogovarjajo, kdo bi si zaslužil obeležje. Idej je veliko, je pa težko delati prioritete po pomembnost, opusu, družbenopolitični angažiranosti. Ob donaciji pa se jim je zdelo prav, da Božiču postavijo obeležje.

Begić, ki je tudi avtor Božičevega kipa, leta 2014 odkritega na križišču Božičeve ulice in Štajerske ceste v Ljubljani, je kmalu po Božičevi smrti zasnoval vrsto portretov, ki so jih leta 2013 predstavili v Slovenskem gledališkem muzeju. Kot je povedal, je naročilo za kip Božiča na vrtu DSP vzel kot izziv. Kip, ki bo njegovo darilo, trenutno odliva v vosku, kmalu bo sledilo odlivanje v bron, ki ga bodo prav tako v celoti pokrili z donacijami.