Akademija bo pri izbiri Nobelovega nagrajenca za literaturo letos verjetno bolj konvencionalna

"Akademija je dejansko zelo zadržano združenje, zato letos ni pričakovati ničesar senzacionalnega," besede literarnega kritika Clemensa Poellingerja za švedski dnevnik Svenska Dagbladet povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Med avtorji, ki se že več let, tudi letos, omenjajo kot možni dobitniki nagrade, so po pisanju AFP kenijski pisatelj Ngugi wa Thiong'o, sirski pesnik Adonis, izraelski pisatelj Amos Oz in Don DeLillo iz ZDA.

Kot možni dobitnik se omenja tudi kitajski pisatelj Yan Lianke, ki je leta 2014 dobil nagrado Franz Kafka. Isto nagrado so dobili tudi že japonski pisatelj Haruki Murakami, ameriški pisatelj Philip Roth in italijanski pisatelj Claudio Magris, ki se jih prav tako pogosto omenja kot možne dobitnike Nobelove nagrade za literaturo.

Lanskoletna izbira Dylana je po besedah urednika kulture pri švedskem dnevniku Dagens Nyheter Bjorna Wimana povzročila takšno razburjenje, da bo akademija letos pri izbiri nagrajenca verjetno bolj konvencionalna.

"Lani se je zgodilo nekaj resnično neobičajnega. Mislim, da bo letos nagrado prejel romanopisec ali esejist z evropskimi koreninami. Mislim, da bo nekaj popolnoma nasprotnega Bobu Dylanu," njegove besede povzema AFP. Po njegovem prepričanju imata sicer zelo dobre možnosti Portugalec Antonio Lobo Antunes ali albanski avtor Ismail Kadare.

Švedska akademija, ki podeljuje nagrado za literaturo, šteje 18 članov, ki uživajo to čast do konca življenja. Med člani so tudi nobelovci in univerzitetni profesorji. Delovno telo sestavlja petčlanski Nobelov komite, izvoljen izmed članov za tri leta. Ta skrbi za selekcijo širšega seznama kandidatov, Švedska akademija pa za izbiro nagrajencev med petimi finalisti. Seznama nominirancev za Nobelovo nagrado akademija ne objavi pred razglasitvijo dobitnika, temveč to stori šele po 50 letih.

Nagrado za literaturo so prvič podelili leta 1901, pet let po smrti Alfreda Nobela. Čeprav jo načeloma podeljujejo vsako leto, je sedemkrat niso (leta 1914, 1918, 1935, 1940, 1941, 1042 in 1943). Dva nagrajenca sta ugledno nagrado za književnost zavrnila - Sovjetska zveza je v to leta 1958 prisilila ruskega pisatelja Borisa Pasternaka, leta 1964 pa jo je po svoji volji odklonil francoski filozof in dramatik Jean-Paul Sartre.

Med letoma 1901 in 1985 je bilo le osem Nobelovcev zunaj Evrope in ZDA. Enega izmed razlogov gre po pisanju AFP iskati tudi v tem, da je bilo v tem obdobju članom Švedske akademije težko presojati o neevropski literaturi, saj so bili prevodi redki, pa tudi informacije pred prihodom interneta težje dostopne.

Leta 1986 je bil nigerijski pesnik in dramatik Wole Soyinka prvi Afričan, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Prvi kitajski avtor, ki je prejel to prestižno priznanje, je bil leta 2000 Gao Xingjian, Orhan Pamuk pa je leta 2006 postal prvi turški pisatelj na seznamu nobelovcev.

Največ Nobelovih nagrad za literaturo, 28, so dobili avtorji, ki pišejo v angleškem jeziku, s 14 nagradami sledijo tisti, ki pišejo v francoščini, nato nemščini (13) in španščini (11). Z območja nekdanje Jugoslavije je le en dobitnik - Ivo Andrić, ki je nagrado prejel leta 1961.

Med dosedanjimi dobitniki nagrade je le 14 žensk. Doslej najmlajši Nobelov nagrajenec za literaturo je bil britanski pisatelj in pesnik Rudyard Kipling, ki je nagrado prejel pri 41 letih. Najstarejša je bila britanska pisateljica Doris Lessing, ki jo je leta 2007 prejela pri 88 letih. Povprečna starost avtoric in avtorjev ob prejemu Nobelove nagrade je sicer 65 let, piše na spletni strani nobelprize.org.

Med dosedanjimi dobitniki Nobelove nagrade za literaturo so ugledni avtorji, kot so Američani William Faulkner, Ernest Hemingway in John Steinbeck, Francoza Andre Gide in Albert Camus, irski pisatelj in dramatik Samuel Beckett ter kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez.

Je pa bila akademija že večkrat deležna kritik, ker je Nobelovo nagrado za literaturo namenila avtorjem, ki zunaj svojih domovin niso širše znani. Takšna sta bila denimo islandski pisatelj Halldor Laxness in švedski pesnik Erik Axel Karlfeldt.

Nobelovo nagrado za literaturo dobitnikom že po tradiciji izročijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti, v Stockholmu. Letos je vredna devet milijonov švedskih kron. Nagrajenci za literaturo so sicer med redkimi nobelovci, ki poberejo nagrado v celoti. Na ostalih področjih si jo pogosto deli več nagrajencev, medtem ko se je doslej le štirikrat zgodilo, da sta si Nobelovo nagrado za literaturo razdelila po dva avtorja, nazadnje leta 1974.

Lani je Nobelovo nagrado za literaturo prejel ameriški glasbenik Bob Dylan. Bil je ne le prvi glasbenik, ki je dobil to nagrado, v njeno zgodovino podeljevanja se je zapisal tudi s svojim ravnanjem.

Najprej je imela Švedska akademija velike težave, preden ji je uspelo vzpostaviti stik z njim. Glasbenik je namreč šele konec oktobra sporočil, da nagrado sprejema. Podelitve v Stockholmu se ni udeležil, diplomo in medaljo je v tem mestu prevzel šele aprila, nato pa junija Švedski akademiji posredoval povezavo na svoje predavanje, s čimer je izpolnil svoje obveznosti glede denarnega dela nagrade.