Pri Cankarjevi založbi predstavili jesenski paket knjižnih novosti

Vsem, ki jih zanima, kako nastane knjiga in kaj vse je potrebno, da jo v roke dobi kupec oz. bralec, je namenjena knjiga Založniški standardi. "Gre za knjigo, ki na nek način govori o tem, kako naj bi dobra knjiga nastajala, če bi imela za to karseda idealne pogoje," je na današnji predstavitvi dejal sourednik knjige Andrej Blatnik.

V njej je zbranih 17 razmišljanj o slovenskem založništvu. "Sodelovala je cela vrsta poznavalcev s slovenskega založniškega polja v teoriji in praksi," je pojasnil Blatnik. Od umetnikov, oblikovalcev, lektorjev, tržnikov, do predstavnikov odnosov z javnostmi.

Da gre za res reprezentativen nabor avtorjev, je poudaril tudi Samo Rugelj, poleg Blatnika in Mihe Kovača, še eden od urednikov. Po njegovem mnenju je zbornik namenjen vsem, ki delujejo znotraj založništva in vsem, ki so tako ali drugače povezani z izhajanjem knjig. Upa, da bo knjiga svoj namen tudi upravičila. "To je izboljšanje produkcije knjig in morda prinesla nove igralce na slovenskem knjižnem trgu."

V zbirki Moderni klasiki, ki se bliža stotemu naslovu, so izšle tri novosti, in sicer izpod peresa gvatemalskega pisatelja Augusta Monterrosa, ruskega pisatelja Andreja Volosa in mehiške pisateljice Guadalupe Nettel.

Po besedah Sare Virk, prevajalke Monterrosovih kratkih zgodb, mikrozgodb in basni, je knjiga Zgodbe, basni, utrinki pomembna pridobitev tako za slehernega bralca kot za tistega, ki na literaturo gleda z bolj kritiškim očesom. Pojasnila je, da gre sicer za slabo prevajanega, a zelo originalnega avtorja. "Težko bi zanj našla primerjavo tako v latinskoameriški kot svetovni literaturi," je dejala.

Precej bolj kot Monterroso je slovenskim bralcem znana Guadalupe Nettel, ki se tokrat predstavlja z na avtobiografski zgodbi utemeljenim romanom o odraščanju v 70. in 80. letih minulega stoletja. Zgodbo je urednik Aljoša Harlamov označil za "abruptno" in pojasnil, da se je ne da preprosto opisati.

Po pojasnilih prevajalke Veronike Rot so v središču avtoričinih zgodb vselej dvojnosti ter prepletanja mikro in makro kozmosa. "Je zelo prodorna in deluje iskreno, in čeprav se v tej knjigi nekako popolnoma razgalja, ohranja veliko prikritega", je poudarila.

Volosov roman Vrnitev v Pandžrud je s svojimi 445 stranmi ena bolj zajetnih novosti, pripoveduje pa o potovanju slepega perzijsko-tadžiškega pesnika Rudikija iz prestolnice samanidske države Buhatre v nekaj kilometrov oddaljeni rodni Pandžrud.

Skoraj tako obsežna je tudi knjiga med slovenskimi bralci priljubljene italijanske pisateljice, ki si je nadela vzdevek Elena Ferrante, O novem priimku. Gre za nadaljevanje zgodbe knjige Genialna prijateljica, po navedbah urednika Harlamova pa so tokratne teme v ospredju prešuštvo, odraščanje in izguba nedolžnosti.

Izšla je tudi zbirka 23 besedil Evropa v sepiji lani z vilenico nagrajene hrvaške avtorice Dubravke Ugrešić. Besedila se ukvarjajo z različnimi temami, od srednjevropske tranzicije do knjižnih uspešnic, in prehajajo od dnevniških fragmentov in anekdot s potovanj do daljših kulturoloških, literarnih esejev.