Slovenija 5.10.2017 8:29

Mednarodna konferenca o vlogi muzejev pri predstavljanju težkih zgodovinskih tem

Ljubljana, 5. oktobra - V Muzeju novejše zgodovine se danes začenja mednarodna konferenca Muzeji in zamolčane zgodovine: Med spominom in pozabo, ki bo odgovarjala na vprašanja o razumevanju skrite zgodovine in interpretacije kulturne dediščine danes. V ospredju bo vloga muzejev kot nosilcev sprememb v družbi, pregled praks pa bo razkril kompleksnost tolmačenj preteklosti.

Ljubljana. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

"Cilj konference je nekako osvetliti vlogo muzejev pri preučevanju in predstavljanju težkih zgodovinskih tem, torej tistih zgodb, ki se niso vpele v neke nacionalne zgodovine in ki enostavno do desetletij nazaj niso bile prikazane ali povedane," je za STA pojasnila predsednica slovenskega odbora Mednarodnega muzejskega sveta (Icom) in direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije Kaja Širok.

Muzeji po navedbah organizatorjev igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju in zastopanju skupne kulturne dediščine različnih skupnosti in so zato postali socialna vozlišča, ki spodbujajo spoštljive odnose med ljudmi, izboljšujejo družbo in z mediacijo naslavljajo travmatične zgodovine iz različnih zornih kotov.

"Odkrivanje spornih zgodovin in sposobnost izražanja, česar ni mogoče ubesediti, so naloge, ki jih morajo muzeji opravljati kot aktivni sooblikovalci družbe. Lahko pomagajo doseči miroljubne rešitve travmatičnih dogodkov iz preteklosti in spodbuditi razumevanje zgodovine, ki z izmenjavo znanj zajema več vidikov," so v vabilu na dogodek zapisali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Na konferenci bodo med drugim odgovarjali na vprašanja, katere zgodbe so prezrte v medijih, kako je nezaželena in zanemarjena zgodovina strukturirana v posameznih zgodovinskih obdobjih, kaj predstavlja javno soglasje o tem, katere dediščine je treba ohraniti, kako deluje kolektivni spomin in kje nastopi pozaba, kaj omejuje svobodo muzejev in kakšne so vloge nevladnih organizacij.

Med številnimi govorci organizatorji izpostavljajo zgodovinarko in kuratorko ter kreativno vodjo Hiše evropske zgodovine v Bruslju Tajo Vovk van Gaal, ki bo odprla konferenco z nagovorom o spornih zgodovinah skozi prizmo evropskega pristopa.

A kot je poudarila Kaja Širok, bo vredno prisluhniti tudi drugim predavateljem. "Imamo zgodbe z bivšega območja Jugoslavije oziroma naracije muzejev revolucije. To je, na kakšen način so se v posameznih državah lotili teh muzejev, ki so nenadoma postali nezadostni oz. zavrženi," je pojasnila. Ob tem je izpostavila zgodbo muzeja v Sarajevu, kot jo bo predstavila njegova direktorica Elma Hašimbegović, pa tudi zgodbe iz Istre Neže Čebron Lipovec.

Zadnji dan konference bo po pojasnilih Kaje Širok posvečen zgodovini, preučevanju in valorizaciji dediščine prve svetovne vojne, na katerih bodo strokovnjaki z različnih področij odstirali svoje poglede na to temo, vezano predvsem na Posočje.

Po navedbah Icoma Slovenija, ki konferenco pripravlja v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije, oddelkom za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in Muzejem novejše zgodovine Slovenije, bo konferenca zaokrožila leto, ko je bila med muzeji po svetu v ospredju prav tema o spregledani preteklosti.