Pri Beletrini dela Enriqueja Vila-Matasa, Thomasa Bernharda in Richarda Flanagana

Roman Dublineska španskega pisatelja Enriqueja Vila-Matasa pripoveduje o upokojenem in bankrotiranem založniku, ki je vse svoje življenje iskal pisateljskega genija, a ga ni našel. Glavni junak razmišlja o življenjskem propadanju, melanholični krizi in načrtuje pogreb za svoj lastni svet. Knjiga se v veliki meri navezuje na delo Ulysses irskega pisatelja Jamesa Joycea. Glavni urednik založbe Mitja Čander je na današnji predstavitvi kot zanimivost izpostavil, da je roman izšel ravno nekaj dni pred praznikom Blooms day, na katerega se dogaja tudi Ulysses.

V knjigi je veliko preskokov iz literarnih načinov in nasprotij: od bogastva Joycea k siromašnosti drugega irskega pisatelja Becketta, od Gutenbergove dobe k dobi Googla, od obstoja svetega do mračnega izginotja boga. Kot je povedala prevajalka romana Veronika Rot, je Dublineska imaginarna literatura sodobnega založništva.

Avstrijski pisatelj Thomas Bernhard v svojem delu Pripovedi, ki zajema dvanajst kratkih zgodb, kritično obravnava pojem družine, medčloveške odnose, temne strani avstrijske preteklosti in sedanjosti ter tragikomičnost človekove eksistence nasploh. V pripovedih se njegovi zabavno-godrnjavi liki sprehajajo po zakotnem avstrijskem podeželju, po Dunaju, pa tudi po italijanski Tirolski ter se tako ali drugače sprašujejo, kot pravi tudi eden od naslovov: "Je to tragedija? Je to komedija?" Po besedah prevajalke Sare Virk gre za terapevtsko branje, ki ga spremlja črni in hkrati svetli humor.

Roman Richarda Flanagana Ozka pot globoko se osredotoča na življenje avstralskega kirurga Dorriga Evansa, japonskega vojnega ujetnika v času druge svetovne vojne. Je pretresljiva pripoved o obdobju druge svetovne vojne, o krutosti japonskih vojaških sil, neizmernem človeškem trpljenju in hkrati o zmagoslavju dobrote, spoštovanju in ljubezni. Na drugi strani pa knjiga izpostavlja pomen pripovedovanja zgodb, saj na ta način človek išče, kako se soočiti z izgubo, smrtjo, bolečino in s tem ohranja neko treznost, je povzela prevajalka knjige Leonora Flis. Dodala je, da knjiga bralca popelje v samo srce pekla.

Kratek roman Marka Sosiča Balerina, Balerina je prvič izšel pred dvajsetimi leti, letos je izšel njegov ponatis. Gre za prvoosebno pripoved mladega dekleta, ki ga doleti neka motnja, ki povzroči, da se neha mentalno in duševno razvijati. Znotraj romana pa se nahaja še ena plast pripovedi, značilna za avtorja, svet tržaških Slovencev. V vseh literarnih likih je globo zasidrano hrepenenje po ohranjanju slovenstva.