Slovenija 5.10.2017 13:31

Leninova Država in revolucija v novem prevodu pri Studia humanitatis

Ljubljana, 5. oktobra - Pri Studia humanitatis so izšli Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917 Vladimirja Iljiča Lenina v prevodu Leva Centriha. Za izdajo dela so se po besedah glavnega in odgovornega urednika Jožeta Vogrinca odločili, ker letos obeležujemo 100. obletnico oktobrske revolucije in ker je slednja v precejšnjem delu javne zavesti pokopana.

Kot je na današnji predstavitvi knjige povedal Vogrinc, ki je tudi avtor spremne študije, je oktobrska revolucija v precejšnjem delu javne zavesti pokopana kot nekaj, za kar je dokončno jasno, kako se je zgodilo in kar sodi v preteklost. Sam meni, da temu ni tako.

Za Državo in revolucijo pa so se po njegovih besedah odločili tudi zato, ker gre za delo, ki je nastalo v letu revolucije in na katerega se Lenin sklicuje pri razumevanju tega, kaj mora nova država narediti. V pojasnitev konteksta, v katerem je Država in revolucija nastala, so ji dodali še tri spise.

Kot je povedal Vogrinc, sta sicer glede tega, kako razumeti Lenina, dve težavi. Eno je v svoji spremni besedi z naslovom O diktaturi proletariata včeraj in danes obdelal Centrih, sam pa se je osredotočil na težave pri branju Lenina kot teoretika. Ključne težave pri tem so v Leninovi vnaprejšnji redukciji na nekaj in pa v tem, da se ga, tudi če se ga bere s stališča marksistične tradicije, bere s stališča glede česa vsega Lenin ni imel prav, manj se ga pa bere s stališča, zakaj je razumel stvari, kot jih je razumel, in zakaj jih je bral, kot jih je bral.

Vendar pa, tudi če Lenin ni imel prav v ničemer bistvenem in tudi če je bila revolucija poražena - vprašanje, ki na teoretski ravni ni rešeno -, ostaja vprašanje, kaj revolucija pomeni danes, ko so se globalna nasprotja kapitalizma silovito zaostrila v primerjavi z Leninovim časom. "Lenina je bilo treba izdati zato, ker tudi če so vsi njegovi odgovori napačni, na vprašanja in probleme, ki jih je postavil, ne samo, da nihče ni odgovoril, ti problemi so bistveno večji, kot so bili v njegovem času," je poudaril Vogrinc.

Po Centrihovih besedah so izbrali dela, ki so značilna za različne Leninove dejavnosti; Lenin ni bil samo voditelj revolucionarne stranke, ampak tudi marksistični teoretik, publicist in na koncu svojega življenja državnik. Izbrana dela sledijo njegovi poti. Knjigo tako uvede Leninov spis O nalogah proletariata v sedanji revoluciji, sledi Država in revolucija, na koncu sta poročili o miru in o zemlji.

Ker je bila zadnja izdaja iz leta 1972 tako rekoč ponatis prevoda, ki je nastal kmalu po drugi svetovni vojni, je bilo potrebno besedilo jezikovno posodobiti. Prav tako je bilo potrebno posodobiti marksistične reference, za to Leninovo delo so namreč značilni obsežni citati del Karla Marxa in Friedricha Engelsa. Kadar Lenin citira nemške reference, pa je ponekod sam poskrbel prevode iz nemščine.

Poglavje zase so po Centrihovih besedah opombe, ki jih sam pojmuje za peti spis. Kot je povedal, je za podlago prevoda vzel peto sovjetsko izdajo Leninovih del v 55 zvezkih. Odločil se je, da dobesedno prevede vse opombe, ki so jih uredniki te izdaje uporabljali v začetku 60. let. Teh opomb je zelo veliko, pojasnjujejo pa dogodke, o katerih govori Lenin.

Kot je poudaril, se nam sicer ob nekritičnem branju zdijo anahronistične. Sam se je odločil, da jih ohranijo zato, da je to neka dodana vrednost tega zbornika, ki prikazuje, kako so v poststalinski epohi poskušali interpretirati zgodovino ruske revolucije.