Prevajalec Ostankov dneva Fišer je v delu začutil Ishigurovo genialno dušo
Ljubljana, 5. oktobra - Najbolj znano delo letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo Kazua Ishigure Ostanki dneva (1989) smo leta 1995 v slovenščini dobili v prevodu Srečka Fišerja, izšlo pa je pri Cankarjevi založbi. Fišer je za STA povedal, da ga je britanski pisatelj japonskih korenin s svojim slogom nemudoma pritegnil, začutil je njegovo "genialno dušo".
Fišerju je bilo prevajanje dela Ostanki dneva v veliko veselje. Za prevod tega dela ter romana Williama Faulknerja V smrtni uri je leta 1997 tudi prejel Sovretovo nagrado.
Dogajanje v Ostankih dneva je postavljeno v angleški podeželski dvorec, ki ga po smrti lastnika kupi Američan, pri njemu v službi pa ostane ostareli butler. Ta je po besedah Fišerja po svoje predstavnik starega sveta, v katerem so v ospredju vrline, in se ne more načuditi novemu gospodarju, ki zanj predstavlja popolnoma drug svet. Vmes se v zgodbo prikradejo tudi politični poudarki, saj je butler preživel čas nacizma, vanjo pa je vključena tudi neizpolnjena ljubezen. Iz Cankarjeve založbe so sporočili, da bo ponatis romana Ostanki dneva še letos izšel v zbirki XX. stoletje.
Po Ishigurovem najbolj znanem romanu, ki je bil ovenčan tudi z nagrado booker, je režiser James Ivory posnel odmeven film z Johnom Haycraftom, Christopherjem Reevom, Anthonyjem Hopkinsom in Emmo Thompson v glavnih vlogah.
Fišerja je Ishiguro pritegnil predvsem z "zelo rahlo pripovedno potezo, ki ne mara močnih učinkov." Dodal je, da v njegovi pisavi vse ostaja v podtonu, kar je za prevajalca, če mu tak slog ustreza, lepo delo. Glede na to, da se mu je pisatelj z Ostanki dneva zelo prikupil, je Fišer nato prebral še njegova druga dela.
V Nagasakiju rojeni pisatelj je Japonsko zapustil kot petletnik in se v deželo ni vrnil vse do odraslih let. Tako Ishigurov prvenec A Pale View of Hills (1982) kot njegovo drugo delo An Artist of the Floating World (1986) sta postavljena v Nagasaki, nekaj let po koncu druge svetovne vojne.
S tretjim romanom Ostanki dneva pa se po Fišerjevih besedah zdi, kot bi se Ishiguro pridušal, da bo pisal o Angliji in v angleškem miselnem okviru: "Ostanki dneva so tako angleški roman, kot so le lahko." Tudi v ostalih delih se na Japonsko ne vrača. Fišer je dodal, da se na Daljnem Vzhodu sicer dogaja roman Ko smo bili sirote, ki je v slovenščini izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, a je v njem predstavljena kolonialna scena v Šanghaju in na Kitajskem. V slovenščini je dostopen še Ishigurov roman Ne zapusti me nikdar (Učila International).
Ishiguro je nazadnje leta 2015 izdal roman The Buried Giant. Ta prinaša zgodbo ostarelega para, ki se odpravi na potovanje po angleškem podeželju v upanju, da se bosta kot starša ponovno povezala z odtujenim sinom. A Fišerju ta roman ni bil tako všeč kot avtorjeva ostala dela, pa tudi kritiško ni bil dobro ocenjen, zato je bil prevajalec kar malo presenečen, da so mu prav po izidu The Buried Giant podelili Nobelovo nagrado. A vendarle ima Ishiguro 62 let, se pravi, da zagotovo še ni v poznih letih, in ima pred seboj še dosti časa za ustvarjanje, je razmišljal sogovornik.
V izjavi za britanski BBC je Ishiguro povedal, da je ob novici, da je letošnji Nobelovec za literaturo, osupnil, a mu seveda laska. Ko so ga z BBC poklicali za odziv, ga s Švedske akademije še niso kontaktirali in tako ni bil prepričan, ali je novica sploh resnična. "To je izredna čast, predvsem zato, ker pomeni, da stopam po korakih največjih avtorjev, ki so doslej živeli, kar je izjemna pohvala," je poudaril letošnji Nobelovec. Ishiguro želi, da bi vsi letošnji Nobelovi nagrajenci svetu, ki je trenutno v zelo negotovem obdobju, doprinesli nekaj dobrega oziroma pozitivnega.