V Kölnu razstava del italijanskega slikarja Tintoretta

V muzeju so razstavo ob obletnici umetnikovega rojstva odprli ne glede na to, da se stroka do danes ni zedinila, ali se je Tintoretto rodil leta 1518 ali 1519, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Tintoretto se je rodil v Benetkah kot sin barvarja (il tintore), od tod njegovo ime. Umetnik, ki je vse življenje preživel v rojstnem mestu, je v prvem obdobju v sijajnih barvah slikal dramatične kompozicije z ostrimi kontrasti, nato je nekaj časa ustvarjal v bolj umirjenem slogu. V zadnjih letih sta mu pri delu pomagala sin Domenico in hčerka Marietta, imenovana la Tintoretta.

Po pisanju dpa je Tinotretto svoje prvi slikarije ustvaril po stenah očetove delavnice, nato se je učil v Tizianovi delavnici. Njegov moto je bil slikati širokopotezno, ne pa packati. Njegova slika Raja v Doževi palači v Benetkah s svojimi merami sedem krat 22 metrov tako danes velja za eno največjih oljnih slik na svetu.

Tizianovi svečani lepoti je Tintoretto nasproti postavil dramatičnost. Zgodbe je v svojih slikah pripovedoval tako plastično in tridimenzionalno, da ga je francoski filozof Jean-Paul Sartre označil kot "prvega filmskega režiserja". Da bi povedal več, kot je na sliki vidno na prvi pogled, je v svoje kompozicije pogosto vključeval ogledalo, v katerih pa se je že zrcalili naslednji prizor. Tako je namesto statične slike pravzaprav ustvaril zaporedje prizorov, piše dpa.

"Bil je revolucionar v vzponu, mladi divjak," besede kuratorja Rolanda Krischla povzema dpa. Ko je bil v Tizianovi delavnici, je izdeloval slike, ki jih je mojster nato prodajal kot svoje. In že tedaj, ko je bil v drugi vrsti, je bil zvezda. V stropnih poslikavah pa je pozneje razvil perspektivo do te stopnje, kot je v Beneški laguni pred njim niso poznali.

V svojem času je Tintoretto veljal za izjemno plodovitega in drznega slikarja. V zgodnjem 17. stoletju, le nekaj let po umetnikovi smrti, so ga začeli postavljati ob bok Tizianu (1488-1576) in Paolu Veroneseju (1528-1588), trojica pa je obveljala za najpomembnejše predstavnike beneške umetnosti.

Sprememba okusa je pozneje pripeljala do tega, da je izginilo zanimanje za njegovo delo, v 19. stoletju pa so ga ponovno začeli ceniti kritiki in intelektualci in od tedaj velja za enega najpomembnejših italijanskih slikarjev.

Med Tintorettovimi najpomembnejšimi deli so dve upodobitvi Zadnje večerje (1547 in 1594), Čudež sv. Marka (1548) in poslikava notranjosti Scuole Grande di S. Rocco v Benetkah s 56 velikimi stenski in stropnimi slikami s svetopisemskimi motivi (1564-81).

Dela so za razstavo v Kölnu, ki bo na ogled do 28. januarja prihodnje leto, med drugim posodili muzeji iz Londona, Amsterdama, Budimpešte, Madrida, Milana, Rima, Benetk, Washingtona in Dunaja.