misliRazstava Van Goghovih del v Vicenzi
Vicenza, 9. oktobra - V Baziliki Palladiana je na ogled razstava del nizozemskega slikarja Vincenta Van Gogha (1853-1890). Postavitev z naslovom Van Gogh - med žitom in nebom združuje 129 del, od tega 43 oljnih slik in 86 risb. Izbor, ki ga je napravil kustos Marco Goldin, kot dnevnik povzema umetnikovo življenje. Razstava bo na ogled do 8. aprila.
Belgija, Mons.
Dela nizozemskega slikarja Vincenta Van Gogha.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
"Gre za izjemno razstavo," Goldinove besede povzema italijanska tiskovna agencija Ansa. "Dela na razstavi so kot strani v dnevniku," je dodal.
Van Gogh se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1869 je začel delati za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami Goupil & Cie v Haagu, postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na območju Belgije.
Leta 1880 se je odločil, da se bo posvetil umetnosti. Pet let se je posvetil učenju, najprej v Belgiji in nato na Nizozemskem. "Pet let je samo risal," je dejal Goldin in dodal: "Pri tem ne gre za pripravljalne risbe, ampak za polnokrvna dela." Na risbah je upodobil kmete, kopače, rudarje - skromno in revno plast družbe.
Prva oljna slika, ki jo je ustvaril, je bilo tihožitje z naslovom Slamnik iz leta 1881. Sprva je slikal temne slike, kot so Jedci krompirja iz leta 1885. Leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell.
Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev. Ker ga je zanimal predvsem portret, modelov pa si ni mogel privoščiti, se je obrnil k lastni podobi. V Parizu je ustvaril vsaj 20 avtoportretov.
Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je Van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.
Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Maja 1890 se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil.
Na razstavi v Vicenzi so združene nekatere Van Goghove najbolj znane slike, tudi upodobitve parka psihiatrične bolnišnice v Saint-Remyju ter pšenična polja, šopki maka in vinogradi.