Slovenija na knjižnem sejmu v Frankfurtu že z mislimi na vlogo častne gostje sejma

Kot je za STA povedala koordinatorica projekta Slovenija - častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu Renata Zamida, Slovenija kandidira za prvo možno letnico, ki bi jo lahko dobili, aktivni pogovori pa potekajo leto in pol. Po njihovih podatkih je bilo v konkurenci 16 držav in Slovenija bo ena od dveh potrjenih. Predvidevajo, da bo Jak pogodbo s Frankfurtskim sejmom podpisala v najkrajšem možnem času po uradni razglasitvi naslednjih držav častnih gostij.

Potegovanje Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu je leta 2014 potrdila vlada, organizacijsko-izvedbeno plat pa je bila zaupana Jaku. Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da je projekt za Slovenijo pomemben z vidika prepoznavnosti in umestitve slovenske ustvarjalnosti v mednarodni prostor. Hkrati pa bi bil edinstvena priložnost, da bi postal osrednji slovenski kulturni dogodek v letu 2021, ko bo Slovenija predsedovala EU.

Jak že dve leti izvaja različne pripravljalne aktivnosti, v jedru teh pa je zaenkrat zagotoviti povečan obseg prevodov, predvsem v nemščino, ter v povezavi s tem izboljšati kompetence slovenskih založnikov pri prodaji prevodnih pravic. Po podpisu pogodbe se bodo posvetili programskim in vsebinskim smernicam, tako na področju knjige kot glede širših kulturnih vsebin, pripravljati se bodo začeli tudi na razpis za celostno grafično podobo predstavitve, izbiro slogana, pod katerim se bo Slovenija predstavljala, in druge s komunikacijo povezane aktivnosti.

Vsekakor pa bo po podpisu pogodbe komunikacija s tujimi partnerji, producenti literarnih prireditev, kustosi, založniki in drugimi bistveno lažja, saj bodo vsi ciljno naravnani na izbrano leto, je povedala Renata Zamida.

Letos se bo Slovenija v Frankfurtu predstavila s prenovljeno in povečano stojnico, s katero se bo prostor za razstavljene knjige in sestanke povečal na 80 kvadratnih metrov. Na njej bodo s svojo mizo sodelovale založbe Miš, Sodobnost, Goga in Pivec, Mladinska knjiga in Beletrina pa se bosta kot vsa leta predstavili s samostojno stojnico. Individualni prostor za sestanke na slovenski stojnici bodo na Jaku založnikom ponudili tudi v prihodnje, po potrebi v večjem obsegu.

Poleg tega bodo dogodki s slovenskimi avtorji potekali še na šestih sejemskih lokacijah. Kot je povedala Renata Zamida, želijo avtorje predstaviti čimbolj v kontekstu ter bodisi skozi teme bodisi skozi sogovornike tudi manj znana imena s slovenske literarne in širše umetniške scene približati nemški in mednarodni javnosti. Zato so se letos trudili umestiti dogodke v kurirane programske sklope na sejmu, kot sta oder Weltempfang, ki ga programsko oblikujeta nemško zunanje ministrstvo, in sejem ARTS+, ki je pravzaprav sejem znotraj sejma.

Na odru Weltempfang bo v petek v sodelovanju z mrežo Traduki potekal pogovor z naslovom Žoga za Balkan? Mednarodni interesi na Zahodnem Balkanu, na katerem bodo sodelovali Vladimir Pištalo (Srbija/ZDA), Marie-Janine Calic (Nemčija) ter slovenski novinar in publicist Branko Soban. Na sejmu ARTS+ pa bo prav tako v petek Jurij Krpan iz Galerije Kapelica v programu Brainfood - What's next in Smart Technology predstavil platformo za sodobno raziskovalno umetnost. Prihodnje leto si želijo umestiti kakšen dogodek tudi na spremljevalni literarni festival Open Books, ki poteka v mestu, na kulinarični oder Gourmet Gallery na sejmu in še kam.

Kot piše na spletni strani Jaka, je projekt kandidature Slovenije za častno gostjo zamišljen tako, da bo povezoval kulturni, gospodarski in turistični sektor. Po besedah Renate Zamida Jak z nekaterimi drugimi resorji že sodeluje, si pa želijo, da bi se to sodelovanje še poglobilo in razširilo.

Redno sodelujejo s Slovensko turistično organizacijo, pri čemer upajo, da bodo v letu 2018, ki bo leto kulturnega turizma, našli še več sinergij. Z uradom vlade za komuniciranje (Ukom) pa so že drugo leto zapovrstjo pripravili knjižni fokus za revijo Sinfo, ki jo Ukom izdaja v angleškem jeziku.