V Ljubljani regionalna konferenca o zaščiti vizualne umetnosti

V sodelovanju z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in ob podpori ministrstva za kulturo sta konferenco pripravila Mednarodna konfederacija društev avtorjev in skladateljev (Cisac), ki združuje 239 društev iz 123 držav in zastopa več kot štiri milijone glasbenih, avdiovizualnih, dramskih in literarnih ustvarjalcev, ter Združenje evropskih vizualnih umetnikov (Eva), v kateri je 25 evropskih kolektivnih organizacij, ki upravljajo z avtorskimi pravicami 100.000 likovnikov, ilustratorjev, fotografov, oblikovalcev, arhitektov in drugih vizualnih umetnikov.

Konference se bosta udeležila regionalni direktor Cisaca za Evropo Mitko Chatalbashev in generalna sekretarka Eve Carola Streul, zamišljena pa je regionalno, ker, podobno kot v Sloveniji, zaščita avtorskih pravic likovnih ustvarjalcev tudi v širši balkanski regiji ni urejena.

Kot je za STA povedal predsednik ZDSLU Aleš Sedmak, želijo s srečanjem sporočiti likovnikom, da je stanje potrebno začeti urejati, uporabnikom pa, da se začnejo zavedati, da se za vizualnimi deli skriva avtorstvo. Poleg tega želijo opozoriti odločevalce, ki vplivajo na politiko v Sloveniji, da gre za sivo liso na področju avtorskih pravic.

Za konferenco so se dogovorili novembra lani, ko je ZDSLU gostil visoke predstavnike omenjenih organizacij, s katerimi so se pogovarjali o začetkih ustanavljanja organizacije za kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami članov ZDSLU. Imetniki pravic na likovnih, fotografskih in arhitekturnih delih namreč svoje kolektivne organizacije nimajo, čeprav jim to možnost od leta 1995 omogoča zakon o avtorski in sorodnih pravicah.

Ker v primerjavi z glasbenimi in avdiovizualnimi avtorji ter literati v tem več let zaostajajo, je po Sedmakovi oceni skrajni čas za tovrstno organizacijo. Vendar pa je novi zakon o kolektivnem upravljanju pravic po njegovih besedah zaostril pogoje oziroma pravila za njeno ustanovitev. Da lahko vloži vlogo za izdajo dovoljenja na urad za intelektualno lastnino, kot je pojasnil, potrebuje nek kapital, izdelana pravila in registre ter pisarno in ljudi, ki se bodo s tem ukvarjali.

"Na oko to pomeni najmanj 50.000 evrov, da bi si vse to lahko uredili. To je eden večjih problemov, s katerim se trenutno srečujemo, ker so likovniki tudi zaradi slabe zgodovine v zelo slabi kondiciji in težko zbiramo prispevke v takšni višini," je povedal Sedmak.

Težave pa niso le organizacijske in finančne, težava je tudi v tem, da "likovniki sploh ne razumejo, kakšne pravice obstajajo in do kakšnih nadomestil so upravičeni". Po trenutni zakonodaji so upravičeni do nadomestil pri vsaki preprodaji likovnega dela, to je t.i. sledna pravica. Drugo področje je fotokopiranje in zasebna uporaba, ki je bilo lani urejeno za področje literature, vendar pa so v učbenikih tudi likovna dela, fotografije, grafikoni in vizualne razlage tekstov. Ta del, kot pravi Sedmak, nedvomno pripada likovnikom.

Tretje področje je kabelska retransmisija oziroma oddajanje na spletu, kjer bi določen delež ob glasbenikih in filmskih umetnikih moral pripadati tudi likovnikom, četrto področje pa je javna izposoja in najem.

Po Sedmakovih trditvah zdaj iščejo različne oblike in možnosti, kako začeti. Za ustanovitev Zavoda za kolektivne avtorske pravice SVA (slovenski vizualni avtorji), kot so ga poimenovali, že imajo več kot 150 pooblastil likovnikov, da jih bo, ko bo začel delovati, zastopal: "Repertoar avtorjev in del torej že imamo, sestavljamo tudi repertoar vseh uporabnikov in galeristov, s podporo pravnikov, ki so strokovnjaki za avtorske pravice, pa bomo skušali v čim krajšem času pridobiti vso dokumentacijo in vse pogoje, da lahko zaprosimo za dovoljenje."