misliNa SAZU simpozij Protestantska etika: naslednjih 500 let
Ljubljana, 17. oktobra - Na SAZU bo danes potekal simpozij Protestantska etika: naslednjih 500 let. Razpravljavci bodo spregovorili o odločilnih spremembah, ki so med začetkom 16. in koncem 18. stoletja prispevale k preoblikovanju družbene pogodbe, premenah v jeziku in družbi ter teoloških in cerkvenih vprašanjih. Sledil bo pogovor o pomenu protestantske etike danes.
Uvodna razmišljanja bodo prispevali zgodovinar Oto Luthar, evangeličanski škof Geza Filo, sociolog Frane Adam, slavist Kozma Ahačič in evangeličanski duhovnik Leon Novak.
To, da je pred 500 leti Martin Luther, profesor teologije na wittenberški univerzi, na vrata lokalne cerkve, ki so služila tudi kot oglasna deska univerze, pripel predlog za razpravo o določenih teoloških vsebinah, se samo po sebi ni v ničemer razlikovalo od običajne prakse. Neobičajno je to, da avtor kopije objave ni poslal samo svojim kolegom na drugih univerzah, temveč tudi različnim lokalnim in regionalnim oblastnikom in cerkvenim dostojanstvenikom, predvsem pa je bila neobičajna vsebina, je ob simpoziju zapisal Luthar.
Dodal je, da je protestantizem za vedno spremenil odnos do Boga in s tem tudi odnos med ljudmi. Kolektivno je v posameznih situacijah in okoljih postopoma zamenjalo individualno, kar je odločilno vplivalo na razumevanje lokalne, regionalne in od srede 19. stoletja naprej tudi nacionalne skupnosti.
Navidez majhne spremembe, kot je postopna zamenjava javnega branja z zasebnim prebiranjem - tudi Svetega pisma - in posledični razmah izobraževanja, so sovpadale z revolucionarnimi spremembami v obdelovanju zemlje, trgovini, prometu in drugod, kar je odločilno vplivalo na razmah izobraževanja in oblikovanja tega, čemur danes pravimo zgodnji kapitalizem.
Luthar bo ob predstavitvi vzajemnega vpliva nemške renesanse in reformacije opozoril na protestantski vpliv na preoblikovanje pojmovanja družbene pogodbe. Zanimalo ga bo, v kolikšni meri je koncept protestantskega zveličanja vplival na razsvetljensko razumevanje kontraktualizma in ali obstaja kakršna koli zveza med Lutrovimi tezami in Rousseajevo Du contrat social.
Adam bo skozi prizmo Webrove Protestantske etike in duha kapitalizma povzel vpliv reformacije na nastanek modernega kapitalističnega gospodarstva in racionalne kulture. Iz tega znanega dela izhaja, da so protestantske sekte/denominacije, zlasti kalvinizem, sooblikovale posebno formo mentis, ki je poudarjala individualno odgovornost, delovno, poklicno in podjetniško etiko. Dežele in okolja, kjer se je ta kulturni model uveljavil, naj bi bile uspešnejše v razvoju modernih oblik gospodarstva, znanosti, pravne države in demokracije.
Ahačič bo predstavil, kako je jezik slovenskih protestantskih piscev vplival na sodobni slovenski knjižni jezik in kako se je skozi stoletja spreminjal odnos do dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Skušal bo predstaviti, kaj z današnjega vidika pomenijo temeljni dosežki slovenskega reformacijskega gibanja v 16. stoletju.
Filo se bo osredotočil na teološka in cerkvena vprašanja, Novak pa bo na podlagi izbranih gospodarskih iniciativ v Prekmurju ugotavljal, v kolikšni meri se protestantska etika zrcali v podjetniški kulturi manjših gospodarskih družb na severovzhodu Slovenije.
Simpozijskemu delu bo sledil pogovor o pomenu protestantske etike danes. Simpozij prireja ZRC SAZU v sodelovanju s SAZU in slovensko-švedskim društvom.