Razmišljanja o Plečnikovih urbanih intervencijah spomladi v Architectuulovem spletnem dosjeju

Na prvi javni uredniški konferenci, ki je nedavno potekala v Plečnikovi hiši v Ljubljani, je, kot je za STA povedal arhitekt Boštjan Bugarič, beseda tekla predvsem o tem, katere so tiste značilnosti, ki Plečnika izpostavljajo kot izjemnega arhitekta pri urejanja mesta z malimi urbanimi intervencijami. Plečnikove male urbane intervencije so na konferenci poskušali interpretirati preko njegovega posebnega arhitekturnega jezika.

Kot piše v sporočilu za javnost, je bil "Plečnik izjemno iznajdljiv arhitekt. Ustvaril je mnogotere arhitekturne mojstrovine, oblikoval osnove dojemanja današnje Ljubljane in bil tudi izjemen učitelj, ki je razvil samosvoj idiosinkratični arhitekturni jezik. Kar ga resnično ločuje od njegovih vrstnikov nekoč in danes, pa je njegova sposobnost ustvarjanja edinstvenega odnosa in povezav med človekom in njegovim okoljem".

Plečnikova ideja presega zgolj oblikovanje enega objekta, vključuje namreč tudi gibanje, čas in raznolike prostorske konfiguracije. V tem kontekstu je njegov poziv h klasičnim oblikam posebno sredstvo za doseganje drugačnega končnega cilja - oblikovanja komunikacije, orientacije in vzpostavljanja identitete.

Ker je Plečnik mesto dojemal kot živ organizem, se je izogibal formalnim sistemom za vpeljavo sprememb v urbana okolja. Njegove namene se lahko najbolje dojame s sprehodom skozi Ljubljano, ki nima enega samega veličastnega razgleda, temveč je polna manjših pretanjenih vizualnih in prostorskih izkušenj.

Kot je povedal Bugarič, se bodo pri pripravi dosjeja osredotočili na Plečnikove male intervencije v mestu, ki pa so lahko velikokrat pomembnejše, kot same ikonične arhitekture.

Na uredniški konferenci so sodelovali Aljoša Dekleva in Tina Gregorič (dekleva gregorič arhitekti), Christian Burkhard in Bugarič (Architectuul), Andrej Hrausky (Galerija Dessa), Ana Porok (Plečnikova hiša) ter arhitekturni kritik Thibaut de Ruyter.

Uredniki bodočega dosjeja tudi izpostavljajo dokument Habitat III o urbanističnem načrtovanju, ki bo izdan v sklopu programa Združenih narodov in se bo osredotočal na koncept oblikovanja kompleksnega sistema grajenega okolja s povezovanjem prostorskih komponent mestotvornih programov. Podobno, kot je to pred 80 leti počel Plečnik.

Ukvarjal se je z različnimi temami razvoja mesta in s tem, kako mesto definirati po merilu pešca. "Mesto je opazoval in kasneje definiral na podlagi svojih dnevnih sprehodov. Tako lahko bolje razumemo tudi današnji razvoj mikrolokacij," je sklenil Bugarič.