V SEM razprava ob pripravi strategije za mednarodne kulturne povezave EU

Po besedah Urške Zupanc z ministrstva za kulturo se je tema mednarodnih kulturnih odnosov, to je odnosov EU s tretjimi državami oziroma državami, ki niso članice unije, na ravni EU začela prednostno obravnavati leta 2007, ko je Evropska komisija objavila sporočilo o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije.

Slovenija je leta 2008 v okviru predsedovanje EU pripravila odmevno mednarodno konferenco, kjer je tudi že predlagala pripravo strategije, nato pa leta 2015 pod luksemburškim predsedstvom zapisala v sklepe Sveta EU, da bi želela strategijo, ki bi vključevala tudi geografske in tematske prioritete. Evropska komisija je z Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS) leta 2016 pripravila skupno sporočilo o oblikovanju strategije EU za mednarodne kulturne povezave. Omenjeno sporočilo je na današnjem posvetu predstavil Diego Marani z EEAS.

Maja letos so ministri za kulturo držav članic EU v Bruslju sprejeli sklepe Sveta o strateškem pristopu EU k mednarodnim kulturnim povezavam, poleg tega je bila ustanovljena delovna skupina - Skupina prijateljev predsedstva. Odzval se je tudi Evropski parlament, ki je junija pripravil poročilo in resolucijo o oblikovanju strategije EU za mednarodne kulturne povezave.

Kot je poudaril minister za kulturo Tone Peršak, je Slovenija ves čas aktivno spodbujala pripravo strateškega pristopa k mednarodnim kulturnim povezavam EU v prepričanju, da bi to prineslo dodano vrednost z ustvarjanjem sinergij, združevanjem virov in zagotavljanjem večje prepoznavnosti EU, ki lahko s tem postane močnejši akter ter in tudi uveljavi svojo posebnost, ki je v njeni kulturni diverziteti, v odnosih z drugimi kontinenti. Kot je še povedal, bo poudarke z današnjega posveta kolegom ministrom in komisarju predstavil na letošnjem novembrskem srečanju v Bruslju.

Po besedah Sonje Kralj Bervar s Stalnega predstavništva Slovenije pri EU, ki je tudi članica omenjene Skupine prijateljev predsedstva, naj bi strategija opredelila temeljna pravila, po katerih bi želeli sodelovati, temeljna tematska področja, geografske prioritete in načine sodelovanja z deležniki.

Predstavila je tudi stališča Slovenije pri umeščanju kulture v zunanje odnose. Kot je povedala, Slovenija meni, da je zelo pomembno, da se kulture ne instrumentalizira. Kultura je namreč vrednota sama po sebi in njena sporočila lahko odgovarjajo tudi na ključne izzive globalnega sveta.

Poleg tega Slovenija poudarja sodelovanje z državami partnericami po principu od spodaj navzgor oziroma sodelovanje naših kulturnih organizacij z organizacijami v teh državah, da se širijo znanje in dobre prakse. Dobro bi bilo okrepiti sodelovanje z Unescom in Svetom Evrope, potrebno pa je tudi izkoristiti že obstoječe znanje oziroma mreže, ki delujejo na evropski ravni in že sodelujejo s temi državami. Menijo tudi, da bi veljalo v tretjih državah ustanoviti kontaktne točke v delegacijah Evropske komisije.

Sledila je predstavitev nacionalnih in EU instrumentov za mednarodno kulturno sodelovanje - mehanizmov podpore ministrstva za kulturo, skupnega instrumenta ministrstva za kulturo in zunanjega ministrstva kulturni sklad ter podpor za kulturne in ustvarjalne sektorje iz programa EU Ustvarjalna Evropa.

Sklepni del, ki ga bodo uvedli trije primeri dobrih praks, bo namenjen udeležencem posveta, ki bodo lahko povedali, kje so po njihovem mnenju glavni poudarki, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi strategije.