Svet 23.10.2017 5:30

Prihodnje leto ob stoti obletnici rojstva Ingmarja Bergmana vrsta dogodkov

Stockholm, 23. oktobra - Prihodnje leto bo minilo sto let od rojstva priznanega švedskega cineasta Ingmarja Bergmana, ki se je v zgodovino zapisal s filmi, kot so Sedmi pečat (1956), Prizori iz zakonskega življenja (1974) ter Fanny in Alexander (1982), vse življenje pa bil zavezan tudi gledališču. Fundacija Ingmarja Bergmana bo jubilej obeležila z več dogodki.

Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP bodo njegove igre uprizorili na številnih odrih, vrstili se bodo retrospektive, seminarji in razstave, poleg tega bodo na platna prišli francoski, nemški in švedski dokumentarci o Bergmanu.

Izšla bodo tudi nekatera doslej neobjavljena Bergmanova besedila, tudi osnutki. Bergman je bil zelo vročičen pisec in njegovi dnevniki so polni čečkarij, opomb in premišljevanj.

Čeprav je Bergman zaslovel s filmi, pa je po besedah igralke Liv Ullmann, ene od njegovih muz, njegovo mračno in močno pripovedovanje zgodb najbolj prišlo do izraza na odru. V njegovih igrah je to pisanje jasnejše, je za AFP povedala igralka. Dodala je, da filter kamere, silovitost ali lepota prizorov, živahne barve, kot jih je mogoče videti v filmu Kriki in šepetanja, ali hladne podobe, ki jih je Bergman uporabljal, ustvarjajo določeno filmsko distanco.

Ob jubileju pa bo ustvarjalec priljubljene televizijske serije Prevara Hagai Levi tudi režiral televizijsko priredbo Bergmanovih Prizorov iz zakonskega življenja.

Bergman se je rodil 14. julija 1918 v Uppsali severno od Stockholma. Prvi film, ki ga je podpisal kot režiser, je bil Kriza iz leta 1946, prvi mednarodni uspeh pa je doživel leta 1955 s komedijo Nasmeh poletne noči.

Od konca 50. let minulega stoletja so njegovi filmi postajali vse mračnejši. Loteval se je tematik, kot so zakonske težave, odnos med materjo in sinom, razklanost posameznika ali odsotnost boga. V svoja dela je vključeval tudi lastne intelektualne in duhovne dileme.

Več kot tri desetletja je Bergman ustvaril povprečno po en celovečerni film na leto. Nekoč je dejal, da je zanj snemanje filmov "instinkt, potreba, tako kot hrana, pijača ali ljubezen".

Bergman je rad delal z igralkami in nekatere so svoje najboljše vloge odigrale prav v njegovih filmih. Med njimi so bile Maj Britt Nilsson, Harriett Andersson, Eva Dahlbeck, Ulla Jacobsson in Liv Ullmann. Z mnogimi igralkami se je zapletel tudi zasebno, sicer pa je bil poročen petkrat, v zakonih pa se mu je rodilo devet otrok.

Je dobitnik treh oskarjev za najboljši tujejezični film, zadnjega je dobil leta 1983 za film Fanny in Alexander. Med Bergmanova slovita dela sodijo tudi filmi Divje jagode (1957), Molk (1962), Persona (1965), Kriki in šepetanja (1971) ter Jesenska sonata (1978). Zadnji igrani film, ki ga je posnel, je bil Sarabanda iz leta 2003, nadaljevanje zgodbe Prizorov iz zakonskega življenja.

Za filmskega velikana so ga šteli tudi drugi ugledni kolegi, kot so Woody Allen, Martin Scorsese, Robert Altman, Francis Ford Coppola, Akira Kurosawa in Wim Wenders.

Doma na Švedskem pa si je Bergman šele v zadnjem obdobju ustvarjanja pridobil veljavo velikega filmskega mojstra. Ustanovili so tudi po njem poimenovano nagrado, namenjeno mladim filmskim talentom.

Gledališču je bil Bergman zavezan vse življenje. Napisal je več iger, poleg tega je za odrske deske zrežiral vrsto dram, predvsem igre Augusta Strindberga, svojega vzornika iz mladosti.