Svet 23.10.2017 11:39

Na varšavskem filmskem festivalu dve priznanji Rudarju Hanne Slak

Varšava, 23. oktobra - V Varšavi se je s podelitvijo nagrad v soboto končal 33. mednarodni filmski festival. Edini slovenski film v tekmovalnem programu, Rudar Hanne Slak, je prejel dve priznanji. Zanimanju za film in za resnično zgodbo, po kateri je posnet, na Poljskem po režiserkinih besedah "kar ni bilo konca", kar je ocenila kot odličen mednarodni štart.

Ljubljana. Režiserka Hanna Slak. Foto: Tamino Petelinšek/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Režiserka Hanna Slak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Na festivalu v Varšavi je film Rudar, ki je doživel mednarodno premiero, prejel posebno omembo ekumenske žirije in posebno omembo žirije v mednarodnem tekmovalnem programu.

"To potrjuje, da so vrednote, za katere se bori naš filmski junak Alija, v tem trenutku ključnega pomena ne samo za naš prostor, ampak tudi za druge: da se pošteno soočimo z demoni preteklosti in se jih enkrat za vselej rešimo, da gradimo našo sedanjost na resnici, da humanizem premaga ideologije vseh vrst in da se upremo manipuliranju, korupciji in pohlepu," je, kot so sporočili s Slovenskega filmskega centra, ob prvih mednarodnih nagradah povedala Hanna Slak.

Film Rudar, ki je navdihnjen z resničnimi dogodki zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in njegovo avtobiografijo Nihče, pripoveduje pretresljivo zgodbo o rudarju, ki se bori za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev. Na 20. Festivalu slovenskega filma je prejel vesne za režijo, montažo in glavno moško vlogo, ki jo je odigral Leon Lučev, poleg tega je letošnji slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja.

Na prvi mednarodni premieri je Hanno Slak "zanimalo, kako bodo gledalci sprejeli film ter ali se bodo lahko poistovetili s tematiko, ki je predvsem naša, slovenska". Odgovor na to so podale polne dvorane ob projekcijah filma in dolgi pogovori z občinstvom po filmu. Te so morali po besedah Hanne Slak zaradi časovnih omejitev vsakič prekiniti, "saj zanimanju gledalcev za film in za resnično zgodbo, po kateri je posnet, kar ni bilo konca".

Ideje iz filma so po njenem mnenju "rezonirale med poljskim občinstvom" tudi zato, ker se tudi tam "spopadajo z na videz nepremagljivim ideološkim razkolom v družbi, dejansko pa si vsi želijo, da bi se lahko, kot že mnogokrat v zgodovini, znova povezali v prizadevanju za bolj človečno družbo".

Odličen mednarodni štart nakazuje, da ima film mednarodni potencial, je še sklenila režiserka, ki je že ob začetku redne distribucije filma po slovenskih kinih za STA povedala, da slovenskim filmarjem zelo veliko pomeni, da so mednarodno uspešni. "Tudi zato, ker je slovenski prostor majhen, uspeh v tujini pa doma veliko pomeni," je takrat dejala.

Glavno nagrado varšavskega festivala je sicer dobil režiser Zehao Gao za film Ubiti lubenico, satiro o kmetu, ki se ob obisku motorista, ki beži pred roko pravice, ker je ubil nasilnega vaškega poglavarja, začne zavedati, kako nepravičen je svet in se začne prvič v življenju upirati tudi sam.

Na festivalu je kot članica žirije za nagrado svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev Fipresci sodelovala tudi slovenska novinarka in filmska kritičarka Petra Meterc, sicer urednica rednega programa na radiu Študent.

Fipresci je nagrado za najboljši debitantski film iz Vzhodne Evrope podelil filmu Nina slovaškega režiserja Juraja Lehotskyja.