V ljubljanski Operi premiera opere o iskanju pesniškega izraza Ada

Izhodišče za libreto je Svetina našel v slovenski pesnici Adi Škerl (1924-2009) in njeni pesniški zbirki Senca v srcu (1949), ki velja za prvo zbirko intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Libreto opere je postavil v čas socialistične cenzure, ki je dušila umetniško ustvarjanje Ade Škerl. In čeprav se njen način pisanja ni ujemal s takratnimi predstavami oblasti o pesništvu, ji je uspelo izdati zbirko liričnih pesmi.

Poleg oblasti je bila tudi tedanja kritika do zbirke izrazito odklonilna, očitali so ji, da je dekadentna in brezidejna. Potisnila jo je v umetniško osamo, v kateri je morala vztrajati vse do svoje smrti. Za uradne začetnike moderne poezije tako velja pesniška četverica, ki je leta 1953 izdala zbirko Pesmi štirih. Ti se za svojo predhodnico Ado Škerl nikoli niso dovolj zavzeli, je na nedavni novinarski konferenci povedal Svetina, ki je v libretu želel poustvariti usodo pesnice v času, ki ji ni bil naklonjen.

Po besedah režiserke Eve Hribernik se Ada znajde v sistemu, ki uniči in zaduši njeno hrepenenje, njeno potrebo po izpovedi čustev. Družbeni sistem, v katerega vstopi gledalec, spominja na nekakšen labirint, iz katerega ni izhoda. V labirintu biva minotaver v preobleki mame, urednika, njene najboljše prijateljice Marte, njenega fanta Vladimirja in študenta medicine Milana, ki preži na naslednjo žrtev. Ada se počuti izgubljeno in ujeto. Nad njeno usodo bdi mati poezije, antična grška pesnica Sapfo.

Po režiserkinem prepričanju je Adina zgodba hkrati zgodba vseh umetnikov, ki jih duši sistem in iščejo svoj izraz. Svete pa meni, da bi operno delo lahko pripomoglo k rehabilitaciji njenega dela in pesniške osebnosti. Za 61-letnega skladatelja, profesorja kompozicije na mariborski pedagoški fakulteti, je sicer Ada deseta opera in hkrati tretja, napisana za Slovensko komorno glasbeno gledališče.

Ado bo upodobila Katja Konvalinka, ki je hkrati producentka opere, Sapfo pa Irena Yebuah Tiran. V vlogi matere bo nastopila Barbara Sorč, v vlogi Marte Tajda Jovanovič, v vlogi Vladimirja Klemen Torkar, v vlogi Milana Rok Bavčar in v vlogi urednika Anton Habjan.

Dirigiral bo Simon Dvoršak, pod dramaturgijo se podpisuje Katja Gorečan, pod scenografijo in kostumografijo pa Jaro Ješe. Glasbo bo izvajal ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča.