misliV Padovi razstava o Galilejevi revoluciji
Padova, 24. oktobra - V Palači Monte di Pieta v Padovi bodo 17. novembra odprli razstavo Galilejeva revolucija. Galileo Galilej slovi po svojih odkritjih v astronomiji, bil pa je tudi pesnik, literat, glasbenik in likovnik. V ospredju postavitve, ki bo na ogled bo do 18. marca, bodo številna Galilejeva dela, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.
Kot piše agencija, bo razstava neke vrste popotovanje med umetninami in zgodovinskimi pričevanji in bo pripomogla k poglobljenemu razumevanju Galileja kot osebnosti, hkrati pa bo nudila vpogled v njegova odkritja, ki že stoletja zaznamujejo zahodno kulturo.
Med umetniškimi deli bodo razstavljeni Galilejevi akvareli in skice, ki pričajo o njegovih izjemnih risarskih sposobnostih. Ob njegovih pa bodo razstavljena še dela številnih umetnikov, ki osvetljujejo Galilejevo delo. Med njimi slika Endimion, ki jo podpisuje italijanski baročni slikar Guercino in velja za eno od prvih del, na katerem je upodobljen daljnogled, ki ga je izpopolnil Galilej, še piše Ansa.
Galileo Galilej (1564-1642) je v Pisi študiral medicino, a se je postopoma vse bolj ukvarjal z matematiko in geometrijo. Matematiko je nato tudi poučeval, od leta 1610 pa je bil v službi na dvoru toskanskega vodje. Velja za enega največjih učenjakov v zgodovini. Prvi je matematiko in fiziko združil v enotno orodje za raziskovanje, velja za utemeljitelja moderne mehanike in eksperimentalne fizike, bistveno pa je prispeval k napredku astronomije in optike.
Med drugim je raziskoval posebnosti prostega pada, izpopolnil optične instrumente in izdelal hidrostatično tehtnico. Katoliško cerkev je vznejevoljil, ko je dokazal obstoj raznih astronomskih značilnosti, med njimi peg na soncu in potrdil pravilnost heliocentričnega sistema Kopernikova. Po izidu njegovega velikega dela Dialog o dveh glavnih sistemih sveta, ptolemajskem in kopernikanskem leta 1632 je cerkveno sodišče proti njemu sprožilo proces zaradi krivoverstva in leto kasneje je moral svoj nauk preklicati.
Obsojen je bil na hišni pripor in do smrti je napisal le še pomembno delo o mehaniki. Cerkveno obsodbo Galilejevega nauka je leta 1992 odpravil papež Janez Pavel II, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.