V mestu Madison več let v družbi Rodina in Napoleona

Občinski svet mesta Madison, ki šteje okoli 16.000 prebivalcev, se sestaja vsak drugi teden v sobi v drugem nadstropju in obravnava običajne zadeve majhnega predmestja v neobičajnem prostoru, ki spominja prej na muzej kot občinsko dvorano, piše New York Times.

Kot opisuje časnik, so tla občinske sobe šahovnica črno-belega marmorja. S stropa visijo posrebreni lestenci. Oljni portreti ameriških prednikov prekrivajo stene, ob oknih pa stoji stara lesena miza, ki je nekoč pripadala Abrahamu Lincolnu. Rodinova skulptura na posebnem podstavku v kotu se je brez težav zlila s takšnim okoljem.

Da marmorni kip, težak okoli 700 kilogramov, pripada francoskemu kiparju, so odkrili po naključju. Leta 2014 je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP 22-letna študentka umetnostne zgodovine Mallory Mortillaro dobila nalogo, da popiše vse umetniške predmete v občinski stavbi. Ko je naletela na bel marmorni doprsni kip, je zagledala napis v prepoznavni kiparjevi pisavi: A. Rodin.

Odločena ugotoviti, ali gre res za Rodinovo skulpturo, se je posvetovala s strokovnjaki in zakopala v arhive. Pot jo je vodila do pariškega komiteja Auguste Rodin, vodilne institucije očeta moderne skulpture. Ta je tudi razvozlala skrivnost. V zbirki dokumentov, ki jih hranijo, je bila fotografija, na kateri je bil Rodin s svojo skulpturo, za katero je veljalo prepričanje, da je izgubljena.

Septembra 2015 je v Madison odpotoval poznavalec Rodinovega ustvarjanja Jeremy Le Blay, ki je potreboval le nekaj sekund, da je potrdil verodostojnost dela. Poleg fotografije, ki to dokazuje, je v enem od intervjujev Le Blay še povedal, da kamen, iz katerega je izklesan doprsni kip, ustreza tistemu, ki ga je v svojem času uporabljal Rodin.

Iz varnostnih razlogov so odgovorni o razkritju javno spregovorili dve leti kasneje. Kip, ki naj bi bil vreden med štiri in 12 milijonov dolarjev, naj bi prestavili v umetnostni muzej v Philadelphii.

Rodin se je rodil leta 1840 v Parizu, 17. novembra pa bo minilo sto let od njegove smrti. Šolal se je na Ecole des arts decoratifs v Parizu. Nekaj časa je delal v tovarni porcelana v Seversu, nato je ustvarjal v Bruslju. Izpopolnjeval se je v Italiji, od leta 1894 je živel v Meudonu.

Njegova dela z realističnimi in impresionističnimi slogovnimi značilnostmi se odmikajo od akademskega klasicizma ter z nekaterimi naturalističnimi potezami in predvsem z inovativnimi ekspresivnimi oblikami spomeniške plastike utemeljujejo moderno kiparstvo. Bil je tudi pomemben portretist, poleg tega je ustvaril vrsto risb in akvarelov.