misliV Muzeju za arhitekturo in oblikovanje zaključna konferenca BIO 25 in projekta TrUR
Ljubljana, 24. oktobra - V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo danes zaključna konferenca 25. bienala oblikovanja in projekta Trajnostna urbana regeneracija (TrUR). Bienale, ki poteka v sedmih slovenskih mestih, je na terenu mobiliziral širok krog ljudi in organizacij. Stroka pa svojo pozornost usmerja tudi v druga manjša mesta. Tako je v Idriji potekal projekt TrUR.
Ljubljana.
Bienale industrijskega oblikovanja BIO.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Bienale oblikovanja (BIO 25) pod naslovom Daleč, tako blizu poteka v Ljubljani, Grosupljem, Kočevju, Kobaridu, Lendavi, Trbovljah in Piranu, torej tam, kjer živi večina prebivalcev Slovenije - na podeželju ter v malih in srednje velikih mestih. Na terenu je mobiliziral širok krog ljudi in organizacij za sodelovanje pri iskanju priložnosti in udejanjanju sprememb, po katerih kličejo spremenjena demografija, podnebje in ekonomska realnost.
V Idriji pa sta prostoRož in Inštitut za politike prostora (IPoP) v zadnjem letu izvajala projekt TrUR. Mesto z zanimivo zgodovino in bogato kulturno dediščino se namreč kljub uspešnemu lokalnemu gospodarstvu in tako rekoč polni zaposlenosti sooča z znanimi izzivi malega mesta - odseljevanjem mladih ter pomanjkanjem kakovostnega javnega prostora in družabnega življenja.
Na današnji skupni zaključni konferenci bo beseda tekla o tem, kako se lahko majhna mesta spopadejo s temi izzivi in postanejo velika v kakovosti življenja, ki jo nudijo svojim prebivalcem. Sodelovali bodo strokovnjaki s področja urbanega razvoja, lokalni partnerji bienala oblikovanja in predstavniki slovenskih mest, v katerih sta potekala BIO 25 in TrUR.
Na konferenci bodo sodelovali kustosinja bienala Maja Vardjan, Marko Peterlin (IPoP), Wessel Badenhorst (URBACT), idrijski župan Bojan Sever, Alenka Korenjak (prostoRož), direktorica občinske uprave Kočevje Lili Štefančič in lendavski župan Anton Balažek.
BIO 25 pa je na sedmih lokacijah po Sloveniji tudi ustvaril projekte, ki na tak ali drugačen način preizprašujejo naš odnos do sveta, v katerem živimo. Pomembno vlogo pri BIO 25 je odigralo 42 partnerjev bienala, saj so s svojim znanjem in izkušnjami usmerjali delo skupin. Partnerji na Kočevskem, ki so sodelovali s skupino Zavzetje gozdov, so bili še posebej aktivni in zavzeti. Člani skupine so več mesecev razvijali scenarije, kako na gozd pogledati drugače in kako spremeniti ustaljene predstave o tem, kaj lahko v gozdu počnemo ter na kakšne načine lahko z njim sobivamo.
In ker je eden od ciljev bienala, da se projekti nadaljujejo tudi po zaključku BIO 25 in da se povezave, ki so se vzpostavile, nadaljujejo, je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki je organizator BIO 25, Občini Kočevje minulo sredo v upravljanje in lastništvo predali peč, ki je nastala v okviru skupine Zavzetje gozdov. Peč svetovno priznane francoske oblikovalke Matali Crasset stoji ob gozdni učni poti Rožni Studenec v neposredni bližini Kočevja.
Kot so zapisali v MAO, predstavlja instalacija na Rožnem studencu reinterpretacijo tradicionalne lončene peči. Ob njej se je možno pogreti, v njej kaj speči, predvsem pa vabi obiskovalce, da prostor, ki je nekoč predstavljal srečevališče Kočevcev, ponovno zavzamejo.
BIO 25. se je začel 25. maja, sklenil se bo 29. oktobra.