Slovenija 27.10.2017 14:45

Razstava Ravnikarjeva linija v Cankarjevem domu o izgradnji Trga republike

Ljubljana, 27. oktobra - V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma so opoldne odprli razstavo Ravnikarjeva linija - načrtovanje in izgradnja Trga republike ter 40 let od začetka gradnje Cankarjevega dom. Razstava prek fotografij, načrtov in makete predstavi nastajanje prostora Trga republike in Cankarjevega doma od leta 1960 do danes.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje razstave Ravnikarjeva linija. Načrtovanje in izgradnja Trga republike ter 40 let od začetka gradnje Cankarjevega doma.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje razstave Ravnikarjeva linija. Načrtovanje in izgradnja Trga republike ter 40 let od začetka gradnje Cankarjevega doma.
Razstavo sta odprla ljubljanski župan Zoran Janković in generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Odprtje razstave Ravnikarjeva linija. Načrtovanje in izgradnja Trga republike ter 40 let od začetka gradnje Cankarjevega doma.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Kot je na odprtju razstave povedala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, je razstava tudi lep uvod v evropsko leto kulturne dediščine 2018, kamor vsekakor sodi tudi vrhunska arhitektura Edvarda Ravnikarja. O Ravnikarju bo sicer prihodnje leto beseda tekla tudi na konferenci Mednarodnega komiteja za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja (DOCOMOMO) v Cankarjevem domu, na kateri pričakujejo 600 strokovnjakov z vsega sveta.

Dekan Fakulteta za arhitekturo Matej Blenkuš je poudaril, da je bil Ravnikar eden od ustvarjalcev, ki je znal izobraževanje mladih arhitektov in ustvarjalno projektantsko delo združevati na edinstven način. S tem je sledil tradiciji Fakultete za arhitekturo, ki sta jo izoblikovala Ivan Vurnik in Jože Plečnik. Svoje študente, pozneje asistente, je skozi sodelovanje v okviru fakultete in Investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije vpel v aktualni in svetovni prostor arhitekture. Projekt Trga republike je tako preko fakultete sooblikovalo več generacij slovenskih arhitektov.

Razstavo je odprl ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v nagovoru izpostavil veličino Ravnikarja, ki je s svojim monumentalnim delom spremenil Ljubljano, ter poudaril, da je arhitekt očitno znal prepričati tudi odločevalce, da njegovi načrti niso ostali le na papirju. Danes nam po Jankovićevih besedah manjka novi Plečnik ali novi Ravnikar, ki bi zasnoval megalomanski projekt ter uspel doseči tudi, da bi ga postavili.

Razstava, kot je za STA povedal njen avtor Rok Žnidaršič, predstavi presek Ravnikarjevega ustvarjanja za ta prostor, ki je trajalo pravzaprav že od konca 30. let minulega stoletja pa do izgradnje Cankarjevega doma in še dalje.

"To je čas, ki se začne pred drugo svetovno vojno in konča po osamosvojitvi Slovenije. Strokovna pot arhitekta na nek način sledi družbenim spremembam in spremembam v prostoru, čemur se da skozi obravnavo tega prostora, skozi projekte Ravnikarja in njegovih sodelavcev slediti ter si na nek način predstavljati, kakšna kompleksna osebnost je bil Edvard Ravnikar," je dodal.

Ravnikar (1907-1993) predstavlja osrednjo osebnost slovenske moderne arhitekture in urbanizma. S svojimi stavbami, projekti, zapisi in pedagoškim delom je usodno zaznamoval prostor, dogodke in prelomnice v slovenski arhitekturi, urbanizmu ter oblikovanju v drugi polovici 20. stoletja.

Osrednja tema Ravnikarjevega strokovnega dela je bilo vse življenje načrtovanje Ljubljane. Kot eden najboljših poznavalcev njene zgodovine, gospodarskega in urbanističnega razvoja jo je obravnaval v velikem razponu nalog, za katere je bila značilna širina obravnave, ki je presegala pričakovane okvire.

Razstava je nastala na pobudo Mestne občine Ljubljana v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Cankarjevim domom. Na ogled bo do 15. novembra.

V ponedeljek, 6. novembra, jo bo pospremila okrogla miza, kot sodelujoči so napovedani Uršula Cetinski, Matevž Čelik, Miran Gajšek, Janez Koželj, Janez Kromar, Gregor Rihar, Aleš Vodopivec in Rok Žnidaršič.