misliRazstava Odlivanje smrti v Galeriji Vžigalica
Ljubljana, 7. novembra - V Galeriji Vžigalica bodo drevi odprli razstavo Odlivanje smrti, ki je sicer na ogled že od 1. novembra. Razstava je del širšega istoimenskega raziskovalnega projekta umetnikov, znanstvenikov in skrbnikov kulturne dediščine. Osredotoča se na prakso odlivanja, hranjenja in arhiviranja posmrtnih mask ter na njihovo večnamensko uporabnost.
Ljubljana.
Muzeji in galerije mesta Ljubljane (MGML) - Galerija Vžigalica.
Foto: Daniel Novakovič/STA
V jedru razstave je fenomen posmrtnih mask: kaj je posmrtna maska, čemu služi, je stvar preteklosti ali del žive, a spregledane kiparske prakse in kdo so ljudje, katerih obličja so bila nekoč odlita.
Kot piše na spletni strani Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pod okriljem katerih deluje Galerija Vžigalica, je odlivanje posmrtne maske ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik. V 19. stoletju je postala še posebej priljubljena, saj je sovpadla z družbenim uveljavljanjem meščanskega razreda, pri čemer so ključno vlogo odigrali tudi muzeji.
Posmrtne maske za skupnost pomembnih osebnosti so delovale kot medij, vpet v natančno strukturirane politične in družbene projekte. Raziskave tega pojava in prakse se je lotilo Društvo za domače raziskave (Damijan Kracina, Alenka Pirman in Jani Pirnat) s sodelavci.
Akademski kipar Viktor Gojkovič, ki je za svoje delo na področju restavratorstva prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo, je prvo posmrtno masko odlil leta 1963 in odliva jih še danes. Nekaj se jih je znašlo tudi v spletni bazi podatkov o posmrtnih maskah v slovenskih knjižnicah, muzejih in arhivih, ki jo v Društvu za domače raziskave urejajo v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino.
Posmrtne maske so lahko tudi vir navdiha. Utopljenka iz Sene denimo že stoletje privlači umetnike, eno od replik njene posmrtne maske je najti tudi v zapuščini arhitekta Jožeta Plečnika, in že več kot petdeset let posoja svoje obličje lutki za vadbo umetnega dihanja.
Razstava Odlivanje smrti je del raziskovalnega projekta Traces (Posredovanje spornih kulturnih dediščin z umetnostjo: Od intervencije h koprodukciji), ki ga financira Evropska unija. Projekt želi preseči uveljavljeno prakso umetniških posegov in posebno pozornost posveča razvoju metodologij sodelovanja umetnikov pri interpretacijah morebitne sporne kulturne dediščine.
Razstava bo na ogled do 24. decembra.