Bratoma Gradišnik bodo drevi podelili prevajalsko Jermanovo nagrado

Kot piše v utemeljitvi, Bogdan Gradišnik s svojim prevodom zahtevne razprave Večni človek, ki je izšla leta 1925, verodostojno poustvari obe plati izvirnika: eruditskost in avtorjev osebni glas. Chesterston v njej ugovarja mnenjema, da se je človeška družba razvila evolucijsko od slabšega na boljše, od živalskosti do zdajšnje stopnje, in da je bil Kristus sicer izjemen, a povsem človeški posameznik. Pri tem črpa iz različnih ved in v delo vpleta številne povprečnemu bralcu slabo poznane reference.

Po presoji komisije si Bogdan Gradišnik zasluži nagrado za prevod te razprave, ki terja od prevajalca natančnost in velik časovni vložek. V njegovem prevodu, ki je lani izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, tako najdemo 176 opomb.

Bogdan Gradišnik je prevedel več del angleških in ameriških prozaistov ter hrvaških in srbskih avtorjev. Za prevod del Hip 1 in Hip 2 Antonija Isakovića je leta 1985 prejel Sovretovo nagrado. Poleg tega prevaja znanstvena, monografska, leksikalna in enciklopedična besedila.

Branko Gradišnik se je lotil zahtevnega in zajetnega priročnika Psihoanalitična diagnostika ameriške psihologinje in psihoanalitičarke Nancy McWilliams. Avtorica obdeluje psihoanalitične teorije osebnosti, razlaga klinično pomembne značajske poteze pacientov in nakazuje, kako lahko razumevanje individualne strukture osebnosti odločilno vpliva na terapevtski fokus in način pomoči. To podaja s humorjem in empatijo, pregledno, razumljivo in v klenem jeziku.

Branko Gradišnik, tudi sam avtor štirih psiholoških priročnikov, se je po prepričanju komisije "igrivo sprehodil po različnih ravneh in plasteh jezika, tako da priročnik v prevodu zadiši v vsej žlahtnosti in gibkosti materinščine". Poleg tega se je izkazal pri prevajanju in ustvarjanju strokovne terminologije ter odpravljanju taksonomskih lukenj. Svoje prevajalske postopke, zadrege in izbire je razložil v spremni besedi. Prevod Psihoanalitične diagnostike je letos izdala založba UMco.

Branko Gradišnik, po izobrazbi sociolog in umetnostni zgodovinar ter magister kreativnega pisanja, je v 46 letih prevajanja ustvaril bogato bibliografijo prevodov predvsem iz angloameriškega leposlovja. Za prevod romana Bledi ogenj Vladimirja Nabokova je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado.

Komisijo za nagrade so sestavljali Tina Mahkota, Nives Vidrih, Majda Kne, Primož Vitez in Nada Grošelj (predsednica).

Jermanova nagrada je bila ustanovljena leta 2013, prvič pa so jo podelili leta 2015. Poimenovana je po prevajalcu in filozofu Franetu Jermanu, ki je v slovenščino prevedel številna filozofska in leposlovna dela. Leta 1981 je prejel tudi Sovretovo nagrado.