misliMinistrstvo bo predstavilo predloge z natečaja za celostno podobo Prešernovega sklada
Ljubljana, 10. novembra - Na ministrstvu za kulturo bodo danes predstavili predloge z javnega anonimnega natečaja za oblikovanje celostne grafične podobe Prešernovega sklada. Od 33 prispelih predlogov, od katerih jih je 31 ustrezalo zahtevam, je strokovna žirija prvo nagrado podelila oblikovalki Vesni Vidmar za njeno lastno interpretacijo Prešernove podobe.
Ljubljana.
Minister za kulturo Tone Peršak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Na predstavitvi bodo o tem spregovorili minister Tone Peršak, predsednik upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer ter oblikovalec, član UO Prešernovega sklada in predsednik žirije Edi Berk. Prispeli predlogi bodo na ogled do 20. novembra, so sporočili z ministrstva.
Namen natečaja je bil pridobiti najboljšo oblikovalsko rešitev, ki bo ustrezala vsebini natečaja in podala najboljši predlog v skladu s predmetom natečaja, sodobnim časom in aktualnim izrazom sodobne oblikovalske stroke.
Žirija, ki so jo poleg Berka sestavljali še člani Vinko Möderndorfer, sicer predsednik UO Prešernovega sklada, arhitekt Miroslav Benulič kot predstavnik ministrstva za kulturo ter oblikovalca Maja Gspan in Marjan Kocjan, je prispele predloge ocenjevala glede na njihovo vsebinsko ustreznost z razpisano temo, enostavno prepoznavnost, nezamenljivost, izvirnost in sodobnost, likovno čistost ter medsebojno povezanost elementov celostne grafične podobe.
Prvo nagrado je namenila predlogu oblikovalke Vesne Vidmar. Drugo nagrado je prejel oblikovalec Radovan Jenko, tretjo pa oblikovalka Katarina Klemen. Žirija je podelila še štiri enakovredne četrte nagrade, ki jih prejmejo oblikovalci Nenad Cizl, Tomato Košir in Robert Žvokelj ter skupina avtorjev iz biroja Delavnica: Peter Bulovec, Maj Juvanec, Damijan Gašparič in Uroš Jereb.
Kot je zapisala v utemeljitvi prvonagrajenega predloga, je izbrani slikovni znak Vesne Vidmar njena "lastna interpretacija Prešernove podobe in daje vtis nekakšne sestavljanke njegovih podob". Žirija je Prešernovo podobo iz predloga označila za prepoznavno. V njej se "odražajo sledi nekaterih Prešernovih podob znanih slovenskih slikarjev, vendar ustvarjeni na lasten avtorski način, ki nam daje odgovor na naša pričakovanja, kakšen je Prešeren v naši zavesti po dejanjih, duši, pojavi, obrazu, pogledu in tudi legi ali poziciji glave".
Žirija je dodala, da podoba Prešerna temelji "na tipografskih izpisih besed, ki so povezane s kulturo, skladom, poezijo in umetnostjo nasploh, ter različno obarvanih, s čimer tvorijo svežo, živahno in sodobno celoto, povezano s poetovo dejavnostjo". Tipografska izpeljava karakterističnega črkovnega napisa ali logotipa pa temelji na posodobljeni obliki tipografije Didot iz poznega 18. in začetka 19. stoletja, kar se sklada z umetnikovim časom. Dodan je Prešernov podpis, "ki s svojo kaligrafsko kakovostjo in individualnostjo poudarja poetovo 'roko' in intelekt".
"Likovni temelj je temeljito izpeljan v posameznih elementih, kjer sodobno rešuje zastavljeno nalogo, daje celotnemu projektu svežino in ga v novi ter sodobni govorici postavlja na končno sodobno in izredno kakovostno raven," so med drugim še zapisali v utemeljitvi. Nova celostna grafična podoba bo uporabljena že februarja pri naslednji proslavi in podelitvi Prešernovih nagrad.