Svet 10.11.2017 5:30

Na Van Goghovi sliki našli ostanke mrtve kobilice

Washington, 10. novembra - V muzeju v Kansas Cityju so na sliki oljčnega nasada nizozemskega slikarja Vincenta Van Gogha odkrili ostanke mrtve kobilice. Kobilico, ki je v barvne plasti ujeta že 128 let, je razkril pregled slike z mikroskopom, piše francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA, New York. Van Goghov avtoportret v muzeju v Amsterdamu. Foto: Hina/STA Arhiv Hina/STA

ZDA, New York.
Van Goghov avtoportret v muzeju v Amsterdamu.
Foto: Hina/STA
Arhiv Hina/STA

Konservatorka v Muzeju umetnosti Nelson-Atkins Mary Schafer je ostanke drobnega, rjavega in posušenega trupla kobilice našla med proučevanjem barvnih plasti na sliki.

"Predvsem sem se trudila proučiti barvne plasti in zgradbo slike in tako sem prišla do ostankov te drobne kobilice," njene besede povzema AFP. Dodala je, da to drobno presenečenje na zabaven način ponuja nov pogled na Van Gogha. Najdba, ki so jo razkrili ta teden, namreč priča o umetnikovi praksi slikanja na prostem, kjer pa je bilo vedno dovolj vetrovno, da so se po zraku vrtinčili prah, travne bilke in insekti.

"Verjetno sem iz štirih platen, ki jih boš prejel, pobral dobrih sto in še več muh. Da ne omenjam prahu in peska," se je Van Gogh leta 1885 pošalil v pismu bratu Theu.

Po besedah paleoentomologa Michaela Engela iz Univerze Kansas prsni koš in trebuh kobilice manjkata, na sliki tudi ni videti sledov premikanja, kar kaže na to, da je bila kobilica že mrtva, ko je pristala na Van Goghovem platnu.

Slika Oljčni nasad je iz serije 18 slik, ki jih je Van Gogh leta 1889 naslikal v psihiatrični bolnišnici v Saint-Remyju v bližini Arlesa.

Van Gogh (1853-1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Najprej je delal za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami, postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na območju Belgije.

Leta 1880 se je posvetil umetnosti. Sprva je slikal temne slike, leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev.

Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je Van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.

Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Maja 1890 se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil.