Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

UMETNINA EMILA ZOLAJA ROMAN O UMETNIKIH TER ODNOSIH MED UMETNIKI IN NJIHOVIMI DELI

Emile Zola je konec šestdesetih let 19. stoletja zasnoval ciklus tedaj desetih romanov, v katerih naj bi družbo predstavljali štirje svetovi: prostitutke, morilci, duhovniki in umetniki. Nekaj let pozneje je že izoblikoval glavnega junaka umetniškega romana, ki ga je v svojih zapiskih označil takole: "Claude Lantier, rojen leta 1842, mešanica, spojitev, materina moralna in telesna prevlada, dedna nevroza, ki se obrne v genialnost. Slikar."

Marsikaj pri Claudu spominja na Paula Cezanna, marsikaj pri Claudovem prijatelju Sandozu pa na samega Zolaja. Umetnina je izjemen roman s ključem, v katerem se z izmišljenimi imeni in v spremenjenih okoliščinah pojavljajo resnične osebe in dogodki. Ob tem Umetnina prinaša tudi vpogled v odnose med umetniki, umetniki in njihovimi deli ter odnose umetnikov do priznanj in prepoznanj njihovih stvaritev v širših krogih, za katere se zdi, da so se do danes le malo spremenili, so zapisali pri založbi. Knjigo je prevedel Jaroslav Skrušny, spremno besedo je prispeval Tone Smolej.

Pisatelj, novinar in politični aktivist Emile Zola (1840-1902) je zagotovo najpomembnejši francoski avtor poznega 19. stoletja. Velja za najvidnejšega predstavnika naturalizma. Poznan po svoji aktivni intervenciji v afero Dreyfus, ki je na prelomu med 19. in 20. stoletjem razdelila Francijo. V podporo krivo obtoženemu judovskemu častniku je januarja 1898 v listu L'Aurore objavil znamenito pismo predsedniku francoske republike z naslovom Obtožujem (J'accuse).

MARQUEZOVI VTISI S POTI PO VZHODNI EVROPI, ZBRANI V KNJIGI

Potopis slovitega nobelovca Gabriela Garcie Marqueza je nastal v drugi polovici 50. let minulega stoletja, ko je kot mlad dopisnik bival v Parizu in se podal na pot po komunističnih državah tedanje Vzhodne Evrope, in sicer kmalu po tistem, ko je Sovjetska zveza zatrla upor na Madžarskem.

Potovanje je začel v Vzhodnem Berlinu in obiskal Češkoslovaško, Poljko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Vsako izmed držav opisuje skozi opazovanje vsakdanjih izkušenj njihovih prebivalcev in zanj nenavadnih podrobnosti. Njegovi opisi so prežeti s hudomušnostjo in ironijo, ki dajeta njegovemu kritičnemu pisanju o tedanjem političnem sistemu vzhodnega bloka in absurdnosti tamkajšnjih razmer enkraten pečat. Popotovanje po času, ki ga ni več, a je zelo blizu, so zapisali pri založbi. Za prevod je poskrbela Marjeta Drobnič.

Kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez (1927-2014) je eden nespornih velikanov svetovne književnosti. Dolga leta je delal kot novinar in dopisnik. Leta 1982 je za svoje literarno delo prejel Nobelovo nagrado.

ŠNOFIJEVA DRUŠČINA 3 ŠNOFIJA POPELJE OD DALJNIH GALAKSIJ DO BOHINJSKIH GOZDOV

V tretjem snopu zabavnih prigod izpod peresa Boštjana Gorenca - Pižame in svinčnika Mateja de Cecca čakajo priljubljene junake neverjetne in osupljivo zabavne pustolovščine. Od daljnih galaksij in bohinjskih gozdov do srednjeveških viteških turnirjev ni kraja, kamor Šnofi ne bi neustrašno vtaknil smrčka, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Prvi zvezek stripov o Šnofijevi druščini, s katero avtorja spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008, je izšel leta 2015.

UGANKE ZA ANKE IN JANKE IZPOD MOJSTRSKEGA PERESA DEKLEVE IN PREGLOVEGA ČOPIČA

Slikanica Uganke za Anke in Janke prinaša 57 ugank izpod peresa mojstra ugank Milana Dekleve in čopiča Arjana Pregla. "Vsi vemo, da svet je velika uganka", se začne prva zastavljena uganka. Knjigo pa sklene uganka, na katero se odgovor skriva nekje na poletni plaži.