Daan Bakker za STA: Fino se imamo je film, ki ga ljubiš ali sovražiš

"Na festivalih, kot je ta, iščem občinstvo za svoj film. Distributerji ga sploh ne marajo, ker je tako čuden," je Bakker začel pogovor o filmu Fino se imamo, ki ga ima sam za povsem običajnega in se na 28. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe v sekciji Perspektive poteguje za nagrado vodomec.

Posebnost filma, zaradi česar ga po režiserjevem mnenju mnogi ne marajo, je predvsem njegova struktura. Zgrajen je iz petih stilistično nepovezanih celot, ki jih družijo zgolj skupni temi - kriza identitete in občutek odtujenosti. "Zame je že uporaba različnih slogov poseben slog," je argumentiral svojo odločitev.

Vsaka od petih epizod predstavi različne moške osebnosti, ki se znajdejo v absurdnih življenjskih okoliščinah. Koen se na družinskem srečanju pretvarja, da je še vedno nor na šunko in mleko. Stefaan se po hudi duševni krizi preseli nazaj k staršem in se začne ukvarjati s fotografijo. Kjell se v želji po boljši samopodobi odpravi nazaj v preteklost. Karel, ki so ga kot otroka ugrabili vesoljci, se vrne k staršem v novi podobi. Jef pa skuša očarati sorodnike novega dekleta.

"Trudil sem se prikazati absurdnost vsakdanje realnosti ljudi, vsakdanje komunikacije in osebnih odnosov. Ti so kot igra s svojimi pravili, skozi katera je treba krmariti. Nekateri bolje osvojijo pravila igre, drugi pa se pri vsakodnevnih osebnih odnosih zapletajo," je menil Bakker.

Tega se je po lastnih navedbah lotil z uporabo absurda in humorja, saj tako naslavlja tudi težave, s katerimi se sam spopada, kot so negotovost, depresija in anksioznost. Njegov prvi celovečerni film Fino se imamo je bil zanj, kot je pojasnil, neke vrste terapija.

"Podobno kot pet moških likov v filmu sem tudi sam na neki točki v življenju čutil tesnobo, melanholijo, obup in praznino. Zavedel sem se, da moram to dati iz sebe. Da moram iz teh občutij nekaj narediti. In potem je iz mene eksplodiralo," je povedal.

Prvotni scenarij, katerega središče je bil zgolj en moški lik, je popolnoma preoblikoval. Kot je pojasnil, se mu je scenarij s prizori potovanja v času in vesoljcih zdel bolj pristen in iskren. "Odločil sem se, da prvotni lik razcepim na pet različnih osebnosti. Tako sem ustvaril portret posebnega stanja, orisanega iz različnih zornih kotov," je dodal.

"Tudi veliko mojih prijateljev se je soočalo s podobnimi občutji, pri čemer se mi je porodilo zanimivo vprašanje: Zakaj smo nekateri, ki imamo relativno lahko življenje, tako žalostni in nesrečni? Nimam jasnega odgovora na to, niti nanj v filmu ne skušam odgovoriti. Včasih je dovolj že, da se film dotakne občinstva, tudi če določena vprašanja ostanejo odprta."

"Ko je bil film končan, ga je veliko ljudi označilo za potret generacije in portret moškosti. Veseli me, da so ljudje v njem prepoznali univerzalno vrednost," je dodal.

Bakker sicer ve, da film deli občinstvo in se je tega zavedal že med njegovim nastajanjem. "Na vsaki projekciji nekdo jezen odkoraka iz dvorane, ker mu sploh ni všeč ali ga celo sovraži, medtem ko drugi ganjeni s solzami v očeh pristopajo do mene," je ponazoril in dodal, da so razlike v odzivih ogromne.

Režiser denimo že s prvo epizodo nakaže, da ne gre za konvencionalen film. Koen je zgolj bela pika na rdečem zaslonu, ki se zatrese vsakič, ko se oglasi s pridušenim robotskim glasom. Pridružita se mu dve beli piki, njegova starša. Nato se Koen znajde še med ostalimi družinskimi člani, skupkom barvitih pik na tokrat modrem zaslonu.

Od najabstraktnejše in najbolj minimalistične epizode se film prevesi k zadnji, najbolj realistični. V drugačnem zaporedju film kot celota ne bi deloval. "Težko pojasnim, zakaj. To ima veliko opraviti z intuicijo," je dejal. Zaradi posebne strukture deluje tudi kot filmska rapsodija. "Tako ga imenujem že dlje časa, a ljudje mi očitajo, da je to neverjetno domišljavo od mene, zato izraza ne uporabljam več tako pogosto," je v smehu pripomnil.

Prepričan je, da vizualni jezik kratkih form dopušča več svobode, vsaj glede absurdnosti. Tudi naslednjega projekta, ki ga sicer po njegovih trditvah še nekaj let ne bomo videli, se je lotil na podoben način. Tokrat bo film razdeljen na 12 fragmentov, je napovedal: "A več žal ne smem izdati!"