Slovenija 14.11.2017 11:51

V Mestnem muzeju Ljubljana tokrat predstavili srednjeveško Ljubljano

Ljubljana, 14. novembra - V Mestnem muzeju Ljubljana bodo drevi odprli razstavo Srednjeveška Ljubljana. Postavitev uvede meč iz Ljubljanice, ki je datiran v 11. stoletje in ki po besedah avtorja razstave Martina Horvata na simboličen način označuje srednji vek v našem prostoru. Zaključuje jo 95 tez Martina Lutra, ki zaznamujejo začetek reformacije.

Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.
Razstava Srednjeveška Ljubljana avtorja Martina Horvata.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Kot je za STA povedal Horvat, meč iz Ljubljanice zaznamuje fevdalni odnos in gospodo tudi v našem prostoru, povežemo ga lahko širše tudi s križarskimi vojnami in pa pri nas s križniškim samostanov v Križankah.

V nadaljevanju so predstavljene kopije listin iz prve polovice 12. stoletja, ko se Ljubljana prvič omenja v pisnih virih. Že sredi 12. stoletja pa se mesto omenja s staroslovenskim imenom Luwigana. V postavitev sta vključena tudi novca, ki sodita v družinsko domeno koroških vojvod Spanheimov, najstarejših in najpomembnejših gospodov Ljubljane. To sta Bernardov in Ulrikov novec, pri čemer je bil Bernardov skovan v Ljubljani. Zadnji predmet v prvem prostoru pa je mestni pečatnik iz sredine 15. stoletja.

Ob predmetih teče kronološki trak, na katerem so nanizani najpomembnejši zgodovinski podatki od prve omembe mesta do potresa leta 1511. Obiskovalci tako med drugim izvedo, kdaj je Ljubljana dobila mestne pravice, kdaj je bila zgrajena stolnica, ali kdaj so bile zgrajene nekatere hiše.

Po navedbah muzeja so glavni poudarek razstave nova odkritja z nedavnih arheoloških raziskav. Kot je pojasnil Horvat, arheologija v primeru razstave pomeni metodo, s katero dopolnjujejo zgodovinske vire, jih povezujejo in kjer je to mogoče, tudi nadgrajujejo. "Če na eni strani vemo, kdaj je bila Ljubljana prvič omenjena v pisnih virih, lahko na drugi strani na podlagi materialnih dokazov govorimo o tem, da je v mestu že v 12. stoletju delovala čevljarska delavnica," je dodal.

V razstavo so vključeni predmeti, ki so jih našli med arheološkimi izkopavanji na območju ljubljanske tržnice, Stritarjeve, Krojaške in Mačkove ulice, Kongresnega trga, Gosposke ulice in Gornjega trga, skratka vseh lokacij, kjer so v zadnjih dveh desetletjih potekala izkopavanja, vključno z Ljubljanskim gradom, je povedal Horvat.

V povezavi z Ljubljano lahko sicer po njegovih besedah govorimo o dveh fenomenih: pred-urbani in urbani poselitvi. V primeru prve, ki je zametek srednjeveške Ljubljane, gre za razpršeno naselbino, ki je vezana na posamezne obrti - usnjarsko, čevljarsko - in ki še ne kaže neke urbane zasnove. Ko govorimo o urbani poselitvi, pa že govorimo o strnjeni naselbini z urejeno infrastrukturo in cestami. Že v 12. in predvsem pa potem v 13. je namreč že viden nek raster ulic, kot ga poznamo še danes. Ob ulicah so stale večinoma lesene hiše, Ljubljana pa je v tistem času tudi že dobila obzidje.

Med zanimivejšimi na razstavi je zagotovo zgodba o vitezu s pokopališča na Njegoševi ulici, pri cerkvi sv. Petra. "Identiteta pokojnika za zdaj še ni znana, vemo pa, da je šlo za moškega visokega stanu, ki je verjetno sodeloval v bojih proti Turškim vpadom. Umrl pa ni od bojnih ran, pač pa naravne smrti, star nekaj več kot 30 let," so zapisali v muzeju. V grobu iz 16. stoletja so arheologi našli tudi zlatnik, dvoje železnih pozlačenih ostrog in srajco s pozlačenimi našitki.

Na grobišču so sicer po Horvatovih besedah v zadnjih letih odkrili več kot 900 grobov, od tega 200 staroslovenskih, njegova posebnost pa je, da je vidna kontinuiteta pokopavanja od konca 9. pa do 18. stoletja.

Ob razstavi, ki bo na ogled do maja prihodnje leto, bo v Mestnem muzeju Ljubljana 16. in 17. novembra potekala 3. mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.