Pri Mladinski knjigi izšel celovit pregled življenja in dela Mihe Maleša

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala urednica Nela Malečkar, je knjiga sestavljena iz več vsebinskih sklopov. Uvede jo sklop Utrinki iz življenja, v katerem je predstavljeno umetnikovo življenje. Maleš (1903-1987) se je rodil v Jeranovem nad Kamnikom. Šolal se je v Zagrebu in na Dunaju ter na grafični specialki v Pragi. Po diplomi se je leta 1927 vrnil v Ljubljano in naslednje leto ustanovil skupino Četrta generacija.

V knjigi umetnikovemu zapisu z naslovom Moje življenje izza rajnih let sledita prispevka Brede Ilich Klančnik in Aste Vrečko. Prva je prispevala umetnikovo biografijo po letnicah, druga se je posvetila skupini Četrta generacija. Kot je povedala, je Maleš okoli sebe zbral mlade, precej nepoznane umetnike, s svojim imenom pa so razglasili, da se je za impresionisti, vesnani in ekspresionisti pojavila naslednja umetniška generacija.

Milček Komelj se je posvetil Maleševemu slikarstvu. Kot je povedal, je Maleš ustvarjal v vseh tehnikah. Njegova umetnost temelji na liniji, imel je tudi izrazit občutek za barve. Ker je čisti lirik, ga je težko opredeljevati, zato je v Maleševem primeru najbolj smiselna poetična interpretacija.

Kot je še povedal Milček Komelj, ki je umetnika tudi osebno poznal, je bil Maleš očarljivega značaja. "Bil je lirična, nežna duša," je dejal in dodal: "K nam je pripeljal pridih Pariza. Ta mu je bil blizu, saj je ustrezal njegovemu značaju." Maleš je v Pariz odšel po drugi svetovni vojni in tam živel več kot leto dni.

Maleš se je ukvarjal tudi z založništvom in publicistiko. Bil je urednik revije Ilustracija, v samozaložbi je izdal več grafičnih map ter bibliofilskih knjig, ki jih je opremil s svojimi risbami in grafikami. Ustanovil je tudi Bibliofilsko založbo, pod njenim okriljem je do leta 1945 izhajala prva slovenska likovna revija Umetnost. Temu segmentu Maleševega delovanja se je posvetil Miklavž Komelj, ki je poudaril, da je bil Maleš povezovalna osebnost, vedno pripravljena pomagati.

Irene Mislej je pisala o Božidarju (Doretu) Ogrizku, ki se, kot je povedala, v kulturni zgodovini Slovencev pojavlja večkrat, o katerem pa je bilo doslej malo znanega. Ogrizek in Maleš sta bila dolgoletna znanca in sodelavca, med drugo svetovno vojno pa sta ustvarila tudi trdno in prav posebno prijateljstvo.

Maleš, ki je na Kongresnem trgu v Ljubljani odprl tudi Umetniški salon za rezbarstvo, podobarstvo, pozlatarstvo, prodajo umetnin in izdelovanje umetniških reklamnih osnutkov, je svoje zamisli razen v slikarstvu uresničeval tudi v keramiki, tapiseriji in tehniki vitraža. Temu delu njegovega ustvarjanja se je posvetila Ifigenija Simonović, ki je svoj prispevek naslovila Zakaj pa ne keramika, tapiserija, oblikovanje?. Kot je poudarila, bi bil lahko Maleš s svojim pristopom tudi danes navdih umetnikom, ki težko živijo od svoje umetnosti.

V sklopu Slikar, založnik, fotograf, oblikovalec se je Marko Lesar posvetil še sakralni tematiki v Maleševem opusu, Katarina Mihelič njegovemu fotografskemu ustvarjanju in Josip Korošec prvinam v Maleševih likovnih delih. Knjiga vsebuje še sklopa Raziskovanja in Pričevanja, v slednjem je med drugim objavljen zapis umetnikove hčerke Travice. Zaključuje jo sklop Upodobitve Maleša in bibliografija.