Mineva sto let od smrti francoskega kiparja Augustea Rodina

Rodin se je rodil v Parizu. Šolal se je na Ecole des arts decoratifs v Parizu, na ugledno Ecole nationale des-beaux-arts pa mu ni uspelo priti. Nekaj časa je delal v tovarni porcelana v Seversu, nato je ustvarjal v Bruslju. Izpopolnjeval se je v Italiji, od leta 1894 je živel v francoskem Meudonu, predmestju Pariza.

Njegova dela z realističnimi in impresionističnimi slogovnimi značilnostmi se odmikajo od akademskega klasicizma ter z nekaterimi naturalističnimi potezami in predvsem z inovativnimi ekspresivnimi oblikami spomeniške plastike utemeljujejo moderno kiparstvo.

Rodin je dovolil, da se svetloba igra na neravnih ploskvah skulptur, in prav to je povzročilo, da so figure videti drugače od del drugih kiparjev, da so videti, kot bi bile žive. Njegovo kiparstvo so takrat zavračali, čeprav ga danes slavimo ravno zato, ker je kiparstvu vrnil živost.

Bil je tudi pomemben portretist, poleg tega je ustvaril vrsto risb in akvarelov.

Med njegova najbolj znana dela sodijo še Bronasta doba, Vrata pekla, Victor Hugo in Balzac. Večina njegovih del je shranjena v Rodinovem muzeju v Parizu.

Ob okrogli obletnici umetnikove smrti so po svetu pripravili več razstav, posvečenih Rodinu. V Rodinovem muzeju danes začenjajo tridnevni program, ki bo med drugim ponudil vodstva, knjižni sejem in literarno kavarno, poleg tega je danes ogled muzeja brezplačen, tako kot ogled Rodinovega muzeju v Meudonu, piše na spletni strani pariškega Rodinovega muzeja.

Že sredi septembra pa so odprli razstavo v newyorškem Metropolitanskem muzeju, ki združuje 50 Rodinovih kipov v marmorju, bronu, mavcu in terakoti. Vanjo so vključeni nekateri Rodinovi ikonični kipi, denimo Mislec in Božja roka, ob njih pa so razstavljene slike nekaterih najbolj cenjenih Rodinovih sodobnikov sodobnikov, kot sta bila Claude Monet in Pierre Puvis de Chavannes. Razstava bo na ogled do sredine januarja.