Slovenija bo častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022

Kot so sporočili z Javne agencije za knjigo RS (Jak), ki bdi nad organizacijsko-izvedbeno platjo projekta, bo uradni slovenski nastop v Frankfurtu potrjen s podpisom pogodbe 21. februarja 2018 v Sloveniji. V ta namen bo državo ponovno obiskal direktor Frankfurtskega sejma Juergen Boos.

O datumu podpisa pogodbe so se uskladili pred dvema tednoma, je za STA povedala koordinatorica projekta Renata Zamida. Navadno se podpis zgodi v državi, ki bo častna gostja, Boos pa bo ob tej priložnosti imel tudi nekaj srečanj.

"Pogodbe s sejmom države običajno podpišejo tri leta pred nastopom, sicer pa izkušnje kažejo, da daljše kot je pripravljalno obdobje in s tem čas, ki ga imajo tuji založniki, da raziščejo knjižni trg države gostje, boljši in bolj trajnostni so tudi rezultati projekta," so ob tem še zapisali na Jaku.

Potegovanje Slovenije za častno gostjo sejma je leta 2014 potrdila vlada in za to predvidela 2,5 milijona evrov. Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da je projekt za Slovenijo pomemben z vidika prepoznavnosti in umestitve slovenske ustvarjalnosti v mednarodni prostor.

Kot so poudarili, je upravni odbor največjega knjižnega sejma na svetu sporočil, da bo Slovenija častna gostja tudi v Frankfurtu le nekaj dni po tem, ko je Slovenija dobila potrditev, da bo leta 2021 država gostja na mednarodnem knjižnem sejmu otroške literature v Bologni.

Kot so še zapisali, verjamejo, da bo sejem pozitivno vplival tudi na založniško industrijo in njeno prepoznavnost v tujini. "Ne smemo pa pozabiti niti na kulturno-turistični potencial, gospodarsko rast in razvoj kulturnih in storitvenih dejavnosti, ki ga s seboj prinaša ta naslov," so dodali.

Jak že dve leti izvaja različne pripravljalne aktivnosti, v jedru teh je zaenkrat zagotoviti povečan obseg prevodov, predvsem v nemščino, ter v povezavi s tem izboljšati kompetence slovenskih založnikov pri prodaji prevodnih pravic.

Po podpisu pogodbe bo po besedah Renate Zamida treba oblikovati programsko-projektno skupino, ki se bo začela intenzivneje ukvarjati s tem, kakšen bi bil nastop Slovenije v vsebinskem in vizualnem pogledu. "Prvi naslednji korak bo zagotovo iskanje primerne celostne grafične podobe, da se začne Slovenija že vsaj dve leti vnaprej predstavljati z njo, slogana, razmišljati o paviljonu, predvsem pa razmišljati o tem, kako do leta 2022 spodbuditi čim več prevodov v tuje jezike, prvenstveno v angleščino in nemščino," je še pojasnila koordinatorica.

V konkurenci za prejem naziva častne gostje v Frankfurtu za leti 2021 in 2022 je bilo 16 držav, potrditev sta prejeli Španija in Slovenija. Španija je memorandum oziroma pismo o nameri za gostovanje v letu 2021 podpisala v sredo. Do takrat pa se bodo v omenjenem nemškem mestu kot države gostje predstavile Gruzija (2018), Norveška (2019) in Kanada (2020).

Frankfurtski knjižni sejem, ki beleži kakšnih 2300 zaposlenih, 4000 dogodkov in več kot 270.000 obiskovalcev, je kot največji tovrstni sejem hkrati tudi največji trg z avtorskimi pravicami na svetu. Na letošnji 69. izdaji, ki je potekala od 11. do 15. oktobra, je sodelovalo okrog 7000 razstavljavcev iz več kot 100 držav ter številni literarni agenti, ki jim je namenjen poseben center. Direktor sejma Boss ga primerja z Berlinalom. Tako kot na Berlinalu vsako leto februarja za filmske zvezde razvijejo rdečo preprogo, tako naj Frankfurt oktobra slavi velikane literarne scene.

Program predstavljanja književnosti in kulture častne gostje, ki je občasno vključeval tudi regije, na njem po podatkih uradne spletne strani poteka od leta 1976. Prva je bila Latinska Amerika in je sprva potekal na dve leti. Vsako leto pa ga prirejajo od leta 1988, ko je bila na sporedu Italija. Danes ta program v pretežni meri pripravi in financira država gostja sama.