V Trevisu razstava o zgodovini iger na srečo

Po legendi naj bi kocke iznašel grški junak Palamedes v času Trojanske vojne, pa tudi v Stari zavezi je Jožefovi zgodbi v povezavi s prihodom v obljubljeno deželo zapis, ki govori o naklonjenosti sreče, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.

Kot piše agencija, je tako na zgodovino človeštva mogoče pogledati tudi skozi prizmo človekove strasti do iger na srečo, kar je tudi ideja postavitve z naslovom Loterije, loto, igrani avtomati - sreča pri igri: zgodovina iger na srečo.

Po besedah kustosa razstave zgodovinarja Gherarda Ortallija je iz načina, kako se otroci spontano igrajo že od najzgodnejših let, razvidno, da je igranje prirojena in osnovna potreba v človekovem življenju. Igre na srečo pa po njegovih besedah predstavljajo fenomen, ki je v bolj ali manj regulirani obliki vedno zaznamoval družbeno življenje.

Igre na srečo imajo lahko tudi zelo resne posledice. Znano je, da je rimski cesar Avgust včasih izgubil tudi 20.000 sestercev v enem samem dnevu, podobno je bilo z Neronom, rimski cesar Klavdij pa je celo napisal razpravo o kockah in je svojo kočijo dal predelati tako, da vdrtine v tleh ne bi motile igre.

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva so igre na srečo postale manj priljubljene, v Evropi pa so jih znova odkrili v srednjem veku, ko so odkrili tudi njihove finančne koristi. Države so jih sicer ves čas bolj ali manj regulirale, denar od iger pa je šel za najrazličnejše namene.

Postavitev združuje okoli 120 eksponatov. Med drugim je vanjo vključen dokument, s katerim je papež Klemen XII. leta 1731 odobril državno loterijo. To je bilo le tri leta zatem, ko je njegov predhodnik Benedikt XIII. izobčil tiste, ki so se predajali igram na srečo. Razstavljenih je tudi nekaj loterijskih plakatov iz zgodnjega 20. stoletja, med drugim pa je mogoče videti tudi sliko beneškega slikarja Eugenia Bose Igralci iger na srečo na Trgu sv. Marka, ki jo je za to priložnost posodil Mestni muzej v Trevisu.

Razstava bo na ogled do 14. januarja.