misliSklenil se bo bienale oblikovanja BIO 25
Ljubljana, 19. novembra - Bienale oblikovanja - BIO 25, ki je iz Ljubljane letos lovke razširil v še šest slovenskih krajev, se danes končuje. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer je na ogled osrednja razstava bienala, dopoldne vabijo še na zadnje javno vodstvo, sočasno bo potekala otroška ustvarjalnica Svet barv - prepletanje niti med mestom in podeželjem.
Ljubljana.
Bienale oblikovanja - BIO.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Izhodišče za razstavo, naslovljeno Daleč, tako blizu, sta kuratorki letošnjega bienala Angela Rui in Maja Vardjan našli v statističnem podatku oziroma fenomenu, da se vedno več ljudi seli iz urbanih središč v pokrajino, kamor prenašajo svoje urbane izkušnje. Geografska, ekonomska in politična situacija v Sloveniji je tako po besedah zadnje postala vzgib za koncept bienala, Slovenija pa testno polje za preizkus tega fenomena.
Po Sloveniji so poiskali šest lokacij - Grosuplje, Kočevje, Kobarid, Lendavo, Trbovlje in Piran, ki so lahko aktualne tudi v globalnem smislu. Kustosinji sta mednarodne skupine napotili v gozdove, kraško podzemlje, rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe.
Kot je za STA povedala vodja bienala Maja Šuštaršič, se je dogajanje povsod začelo že lani septembra z uvodno konferenco in delavnicami. Nato so skupine, ki jih vodita tuji mentor ali mentorski par s področja oblikovanja ali arhitekture ter domači strokovnjak - slednji prihajajo iz različnih področji, razen iz področja oblikovanja ali arhitekture -, pričele delati.
Skupine so na lokacijah ustvarile najrazličnejše projekte, ki so zaživeli po odprtju bienala, ves čas pa je bilo prisotno tudi razmišljanje o tem, kako se bodo nadaljevali še po zaključku BIO 25. Eden takšnih je po besedah Maje Šuštaršič denimo skupna peč, eden od projektov skupine Zavzetje gozdov v Kočevju, ki so jo že predali v lastništvo in upravljanje Občini Kočevje.
V Trbovljah pa bo denimo po bienalu ostal paviljon sredi mesta. Skupina Po utopiji se je v Trbovljah posvetila raziskovanju sedanjosti, skritih realnosti postindustrijskega mesta. Ugotovila je, da se veliko zanimivih zgodb dogaja za zidovi - razni startupi in iniciative. Ti so prostor za predstavitev našli v omenjenem paviljonu.
Razstava v MAO je tekom bienala delovala kot "ambasada lokacij po Sloveniji", bistvene stvari pa so se, kot je povedala Maja Šuštaršič, dogajale na samih lokacijah. Zato so iz Ljubljane ves čas bienala organizirali vodene obiske lokacij, ki so bili zelo dobro obiskani. Kot je še povedala, pa se na njih niso omejili le na samo lokacijo, ampak so si ogledali in se seznanili tudi z njeno širšo okolico.