V Novem mestu predstavili monografijo o Mordaxovi kapeli

Umetnostna zgodovinarka in konservatorka novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Marinka Dražumerič, ki je za omenjeno prenovo dobila stanovsko Steletovo priznanje, je za STA povedala, da monografija prinaša teološki, konservatorski in arhitekturni pogled na omenjeno kapelo.

Opremljena je s fotografijami Mirana Kambiča in Tomaža Levičarja ter natisnjena v slovenskem, nemškem ter angleškem jeziku, z omenjeno prenovo pa so pomembno obogatili slovensko in novomeško kulturno, religiozno, arhitekturno, zgodovinsko ter turistično zakladnico.

Marinka Dražumerič je poudarila, da gre pri izdaji omenjene publikacije za redek primer, ko prenovi določenega spomenika kmalu sledi še monografija o teh delih.

Celovito prenovo Mordaxove oziroma nekdanje kapele Božjega groba, ki je sodila v kompleks gradu Grm v Novem mestu, so sicer končali leta 2015, Brkič pa je za omenjeno prenovo dobil Trdinovo nagrado, ki jo zaslužnim kulturnikom podeljuje Mestna občina Novo mesto.

Po podatkih Marinke Dražumerič je Mordaxova kapela eden najbolj imenitnih arhitekturnih spomenikov Novega mesta in njegove širše okolice. Arhitekturno je sestavljena iz kapele Božjega groba iz leta 1675, oktogonalnega mavzoleja Krištofa Ferdinanda Mordaxa iz let okoli 1700 in zakristije iz srede 18. stoletja.

Kapela je bila sestavni del grmskega grajskega kompleksa. Leta 1894 je propadajočo kapelo z Božjim grobom kupil novomeški tiskar Janez Krajec in jo temeljito obnovil, njegova družina pa jo je leta 1983 prodala novomeški Evangelijski cerkvi Dobrega pastirja, ki jo je uredila za svoje potrebe.

Celovito prenovo Mordaxove kapele, ki ima od leta 1992 status kulturnega spomenika, so začeli leta 2011 in končali leta 2015. Ker je pred tem izgubila vso premično opremo, so izhajali iz konservatorskega izhodišča, da ohranijo izčiščeno stavbno lupino, njeno tlorisno zasnovo in arhitekturne kamnite elemente. Pri omenjeni prenovi pa so ob določeni prostorskih novostih skušali ohraniti izvirnost spomenika, je še povedala Marinka Dražumerič.