S Petrom Stammom na knjižnem sejmu o odnosih in drugih temah njegovih del

Pogovor je bil eden od osrednjih dogodkov knjižnega sejma, ki si je letos za države v fokusu izbral Avstrijo, Nemčijo in Švico. Od tam prihaja leta 1963 rojeni Stamm, ki je eden najbolj prepoznavnih glasov sodobne švicarske proze.

Stamm je želel postati pisatelj, a je na začetku delal kot novinar. Pisal je za švicarske časnike in revije, sprva predvsem reportaže in satire, pa tudi kritike. Kot je dejal na današnjem pogovoru, se je pri tem veliko naučil, zlasti tehnike dela z jezikom, predvsem pa je s tem prvič dobil možnost objaviti svoja besedila.

Leta 1998 je izšel njegov prvenec Agnes, doslej pa je izdal štiri zbirke kratkih zgodb in šest romanov ter tri otroške knjige.

Med drugim je študiral tudi psihologijo, a meni, da o ljudeh več ve književnost. Tudi pri samem študiju mu ni bilo všeč, da je bilo vse tako znanstveno, čustva pa niso igrala vloge, saj se jih ni dalo dokazati. "V književnosti je moč občutiti stvari, ki jih ni mogoče dokazati, a so tam," je dejal.

V svojih delih se veliko posveča odnosom, zlasti ljubezenskim, in meni, da je mogoče človeka prav v odnosih najbolje spoznati. Kot je izpostavil, danes - sploh v Švici - ni gospodarskih kriz in vojne, "drame vsakdana pa so bolezen, ljubezen in smrt".

Osebe v njegovih knjigah najprej nastanejo v njegovi glavi in na začetku ve o njih le malo - o njih ima sliko, kakršno imamo o ljudeh, ki jih prvič srečamo -, spoznava pa jih, ko o njih piše.

Na vprašanje, če o njih ve več kot bralci, je odgovoril, da pravzaprav ne. "Gre za to, da bralca jemlješ resno. Ničesar ne želim skrivati, vedno povem vse, kar vem," je zatrdil.

V romanu Sedem let izpiše zgodbo moškega, razpetega med dve ženski. Prva je lepa, izobražena in vredna poželenja, druga nič od naštetega - a z njo se počuti ljubljenega, svobodnega. Kot je dejal, ga je pri knjigi gnalo vprašanje, če ima nekdo, ki te ljubi, moč nad tabo, tudi če ga ti ne ljubiš.

Ena od tem romana je tudi svoboda. Kot je dejal, je bil v romanu Agnes moški prepričan, da se mora odločiti bodisi za ljubezen bodisi za svobodo. "Sam tega ne verjamem več," je povedal in menil, da tudi v ljubezni obstaja svoboda, sicer odnos sploh ne bi deloval.

Nesvoboden se mu zdi človek, ki vedno prekinja razmerja po nekaj letih. "To je tako, kot da bi knjigo vedno prebral le do 30. strani. To je frustrirajoče, ker nikoli ne prideš do točke, ko bi postalo bolj zanimivo."

Književnost mora po njegovih besedah ljudem odpirati oči in prispevati k temu, da vidijo stvari take, kot so. Se mu pa zdi, da je danes vedno več književnosti, ki ljudem daje zgolj to, kar hočejo, podobno kot reklame.

Stamm je bil januarja 2013 za roman z naslovom Nacht ist der Tag (Noč je dan) nominiran za mednarodnega bookerja. Njegova dela so prevedena v 37 jezikov. Poleg romana Sedem let lahko v slovenščini beremo še dve Stammovi knjigi: roman Agnes, ki je v slovenščini izšel leta 2002, in kratke zgodbe Onkraj jezera iz leta 2013. Vsa njegova dela je prevedel Slavo Šerc.