Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RUPEL SPISAL KRATKO ZGODOVINO OD JUGOEXITA IN SLOEXITA DO KATALEXITA

Pri založbi Modrijan je izšla knjiga politika, profesorja in pisatelja Dimitrija Rupla Zadnjih sto let (1917-2017), podnaslovljena Kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita. Zadnjih sto let slovenske zgodovine zamejujeta dva mejnika: Majniška deklaracija z zahtevo po združitvi Južnih Slovanov znotraj avstro-ogrske monarhije (1917) in končno določanje mej Slovenije z razsodbo arbitražnega sodišča (2017).

Eden ključnih dogodkov tega obdobja je bila osamosvojitev, ki je temeljila na pravici naroda do samoodločbe. Rupel (1946) je aktivno sodeloval tako pri osamosvajanju Slovenije kot pri njenem vključevanju v evropske in evroatlantske povezave. Pregled slovenske zgodovine avtor dopolnjuje z osebnimi pričevanji, ki dodatno osvetljujejo zgodovinsko dogajanje. Opisuje, kako je to obdobje doživljala njegova družina in on sam, pozneje tudi v vlogi zunanjega ministra, župana, veleposlanika itd. V delo so vključeni Ruplovi dnevniški zapiski, predvsem iz časa osamosvajanja Slovenije, ko je pomembno sooblikoval slovensko politiko, so zapisali pri založbi.

V zadnjem času Evropo pretresajo zahteve posameznih držav in narodov po spremembah. Evropska unija je pred novimi izzivi, v središču pozornosti pa je, podobno kot v 90. letih minulega stoletja, vprašanje samoodločbe. Slovenci smo svojo pravico do samoodločbe uveljavili leta 1991 in državo morda v zadnjem času prepogosto jemljemo za nekaj samoumevnega. Ruplova knjiga "je nastala ravno zaradi tega, da bi se bolj zavedali pomena lastne zgodovine". Kot menijo pri Modrijanu, gre za delo, ki nudi pregled preteklega dogajanja in je hkrati dokument časa: "Ni samo zgodovinski priročnik o preteklih stotih letih, ampak zgodba o rojstvu Slovenije, o ljudeh, ki so živeli v njej, in o izzivih, ki jo čakajo v prihodnosti."

BOGATAJ V DVEH MONOGRAFIJAH O KULTURI KOLIN

Pri Založbi Rokus Klett so izdali dve monografiji, v katerih je profesor, doktor etnoloških znanosti in profesor zgodovine umetnosti Janez Bogataj (1947) predstavil koline - Ni ga tiča čez prašiča!, podnaslovljeno Kultura kolin na Slovenskem ter Koline. V strokovni avtorski monografiji Ni ga tiča čez prašiča! Bogataj bralcem podrobno predstavlja koline v vseh slovenskih gastronomskih regijah in ponekod v tujini. Delo je napisano v strokovnem jeziku, ki pa je dostopen najširšemu krogu bralcev in ima pomembno dokumentarno vrednost za prihodnje rodove, ki jih bo zanimalo, kako so živeli njihovi predniki, kot etnološko gradivo pa tudi za raziskovalce z drugih področij, so zapisali pri založbi. Knjigi je dodan slovar poimenovanj za jedi in izdelke na kolinah, ki je svojevrstno jezikovno pričevanje o tem raznolikem prazniku, bogatijo pa jo fotografije, ki jih je Bogataj posnel v petdesetih letih raziskav in spremljanja praznika kolin po Sloveniji.

Monografija Koline, ki ima značaj strokovnega eseja in je izšla tudi v angleškem prevodu, pa je izvirna po svoji obliki, saj je na voljo v trdi vezavi in v izvirni ekskluzivni izdaji z omejeno naklado, vezani v kožo krškopoljskega prašiča. V ospredju dela je kultura kolin, ki nikoli niso bile in tudi niso le način klanja in razreza prašiča ter izdelave mesnih izdelkov, ampak veliko več. Bile so in so delno še vedno predvsem praznik, druženje in utrjevanje družinskih vezi ter vezi na ravneh sosedstva in kraja. Avtorjevi analizi družinskega in skupnostnega praznika kolin se pridružujejo sodobno oblikovanje Edija Berka, vrhunske črno-bele umetniške fotografije fotografskega mojstra Stojana Kerblerja in domiselne ilustracije Damijana Stepančiča, ki koline simbolno predstavijo v črni in rdeči barvi. Izjemen preplet besedila in podob, v katerem se preteklost dotika sodobnosti, menijo pri založbi.

ZALOŽBA JSKD PREDSTAVLJA URŠLJANKO 2016 EVO MARKUN

V zbirki Prvenke založbe Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je izšla zbirka kratkih zgodb Uršljanke leta 2016 Eve Markun z naslovom Menažerija. Na Bledu rojena Eva Markun (1990) je študentka francoščine in filozofije. Živi in ustvarja na robu gozda, obkrožena s krdelom polhov, čebelami in svojo družino. Uršljanka leta 2016 rada začne pisati ponoči, ko padejo filtri zavestnega pisanja in se sprosti polje podzavesti. Ko se z jutrom filtri ponovno vklopijo, se sprejemajo odločitve ali osnutki romajo na pokopališče idej ali se jim da priložnost, da prerastejo v zgodbo. Pred kazalom je tudi slovarsko geslo, ki pojasni izbiro naslova. Avtorici menažerija predstavlja predvsem zbirko divjih, eksotičnih, ekstravagantnih, čudesnih živali. Pred nami je neke vrste zverinjak. Aljoša Harlamov je v spremni besedi h knjigi napisal: "Zgodbe iz Menažerije so delo suverene zgodbarice, tako kadar so postavljene na slovensko podeželje kot kadar se dogajajo v azijskih džunglah; tako kadar jo pripovedujejo vase zagledani moški ali kadar se vrti okrog nenaravno inteligentne opice. A ne glede na svojo drugačnost, celo 'eksotičnost' so med sabo tudi povsem enakovredne; fantastični elementi, sicer že vedno umerjeni so enakomerno posejani po vseh pokrajinah avtoričine proze; detajli pripovedovalca enako zanimajo povsod."

PRAVLJIČNO POTEPANJE PO SLOVENIJI V DRUŽBI MEDVEDA LOVRA IN DESE MUCK

Pri založbi Kartografija je v letu, ko ta obeležuje deset let delovanja, izšla slikanica Pravljično potepanje medveda Lovra po Sloveniji avtorice Dese Muck (1955) z ilustracijami Marjana Mančka (1948). Medved Lovro je radoveden kosmatinec, ki neverjetno rad pohaja naokoli, še bolj kot to pa rad prisluhne dobrim zgodbam, sploh če so pravljice. Tokrat se je odpravil na čisto poseben potep po Sloveniji, na katerem je spoznaval slovenske pravljice in pripovedke. Tiste, ki so nanj napravile največji vtis, se je odločil deliti tudi z mladimi bralci, so sporočili z založbe. Pri Kartografiji so prednostno usmerjeni v izdelavo vseh vrst zemljevidov, del svoje dejavnosti pa namenjajo tudi otrokom. Pred leti so že izdali zemljevid s podobo medveda Lovra, ki so ga nadgradili z didaktično igro, sestavljanko in stenskim zemljevidom, zdaj pa so za mlade bralce pripravili še knjigo.