Axel Scheffler za STA: Zverjasec ni hudoben, je samo lačen

Scheffler je ilustriral vrsto priljubljenih otroških knjig, ki jih berejo otroci po vsem svetu, v slovenščino je prevedenih prek 20 del z njegovimi ilustracijami. Po priljubljenosti izstopa Zverjasec, ki je nastal izpod peresa britanske pisateljice Julie Donaldson in bil preveden v več kot 70 jezikov. Kot pravi, še vedno ne ve natančno, zakaj je temu tako.

Zverjasec se mu zdi vsesplošno privlačen, k čemur po njegovem mnenju prispeva tudi njegova dvojnost, saj je obenem nekoliko neumen in nevaren. "Ljudem je všeč zgodba, v kateri majhno nemočno bitje prelisiči veliko in lačno pošast," je dodal nemški ilustrator, ki že 35 let let živi v Veliki Britaniji.

Privlačnost dela, ki temelji na ljudski povesti, vidi tudi v večplastnosti zgodbe. Ta je dokaj zapletena in je večina mlajših otrok na začetku ne razume, saj jim ni povsem jasno, kaj pravzaprav počne miš. A kljub temu imajo celo dvo- in triletniki knjigo radi, saj čutijo, da je miši uspelo odnesti celo kožo. Kako ji je to uspelo, dejansko spoznajo šele, ko so starejši ali pa jim razložijo starši, pravi.

Zverjasec je tudi nekoliko strašljiv lik, pri čemer so bile Schefflerjeve prvotne skice kosmate pošasti pravzaprav še bolj strašljive od končne podobe. Če otrokom danes pokaže obe različici, jim je bolj všeč bolj strašljiva. "Ni hudoben, ni slab, je samo lačen," glede priljubljenega junaka meni Scheffler.

Tako mu po eni strani starši včasih pripovedujejo, kako morajo ponoči odnesti knjigo iz otroške sobe, saj sicer otrok ne more zaspati, po drugi strani pa otroci Zverjasca označujejo tudi kot prisrčnega.

Poleg Zverjasca in Zverjaščka je z Julio Donaldson ustvaril še številne knjige. Tudi sedaj na področju otroških slikanic ilustrira pretežno njena dela in prav sedaj čaka na novo. A v nasprotju s tem, kar ponavadi ljudje mislijo, pri dejanski izdelavi knjige sploh ne sodelujeta.

Besedilo napiše pisateljica povsem sama in mu pogosto niti ne pove, o čem bo govorila naslednja knjiga. Njena knjiga potem potuje k založniku, od njega pa k Schefflerju, ki se odloči, ali jo bo ilustriral. Enkrat ali dvakrat je zgodbo iz različnih razlogov zavrnil.

Prva slikanica z njegovimi ilustracijami je izšla leta 1992, ko je tudi začel sodelovati z Julio Donaldson. Pravi, da se v tem času njegov proces dela ni spremenil. Na področju založništva slikanic pa medtem opaža več raznolikosti, več zanimivih knjig, slogov in manj konzervativnosti.

Dobro slikanico po njegovem mnenju odlikuje dobra zgodba, spet druge imajo predvsem lepe ilustracije. "Osebno so mi všeč zgodbe s smislom za humor," je dejal.

Scheffler ima na programu v okviru knjižnega sejma podpisovanje knjig in tudi risanje v živo, kjer pričakujejo tako otroke kot njihove starše. Tudi sicer se ilustrator pogosto udeležuje sejmov in drugih dogodkov, povezanih z njegovimi deli. Srečevanje avtorjev in ilustratorjev z otroki se mu zdi pomembno.

"Otroci, pa tudi starši, so zelo vznemirjeni, ko me srečajo in vidijo, kaj pomeni ustvariti ilustracijo. Poleg tega pa spoznajo osebo za zgodbo," je dejal. Otroci se mu zdijo krasno občinstvo, saj so zelo spontani in neposredni v svojih odzivih.

Številni med njimi hitro prepoznajo njegov slog, kar vidi kot prednost svojega načina dela. Njegov slog se je po eni strani razvil sčasoma, po drugi pa je vedno bil tak - nekoliko karikaturen in humoren, kot ga opisuje sam. Pri tem pa poudarja, da pri tem ne gre za zavestno odločitev. Kot pomemben vpliv navaja ilustratorja Tomija Ungererja.