misliV Kranju razstava o interpretaciji Prešernove poezije v glasbi
Kranj, 30. novembra - Gorenjski muzej drevi ob 18. uri v Prešernovi hiši v Kranju odpira razstavo Prešeren v popularni glasbi. Na razstavi bodo predstavljeni slovenski glasbeniki in skupine, ki so v zadnjih desetletjih Prešernovo poezijo na novo interpretirali in uglasbili v različnih popularnih zvrsteh. Povsem nove uglasbitve bo predstavila skupina Tantadruj.
Kranj.
Prešernova hiša v Kranju.
Foto: Tinkara Zupan/STA
Arhiv STA
Kot so sporočili iz Gorenjskega muzeja, je uglasbena Prešernova poezija v sredini 19. stoletja v slovenskem prostoru imela precej drugačno vlogo kot skladbe, ki pesnikova besedila interpretirajo v zadnjih desetletjih. V zadnjih desetletjih so se glasbene zvrsti namnožile, ostal pa je intimen, osebno angažiran odnos do Prešernovih besed.
V 19. stoletju je bil Prešeren en izmed številnih slovenskih pesnikov, čigar besede so ustrezale promociji narodnobuditeljske ideje. Njej je bil podrejen tudi značaj glasbenih zvrsti, ki so jih bili na Slovenskem delujoči skladatelji zmožni razvijati. To je bil predvsem samospev v najrazličnejših variantah.
Klasični glasbeni jezik je kot temelj razvoja glasbe in kulture vztrajal vse do druge polovice 20. stoletja, ko se je z nastopom novih družbenih ureditev odprl prostor vrsti popularnih subkultur. Te so s sabo prinesle tudi nov, moderen glasbeni izraz, ki je načrtno prekinjal glasbeno tradicijo.
Globalizacija po drugi svetovni vojni je z nastopom Beatlesov, Elvisa Presleyja, Rolling Stonesov in drugih tudi v glasbi prinašala predvsem zahodnjaške pop-rockovske glasbene vplive, ki pa so jih nacije prilagajale svojim melosom.
V Sloveniji je bila med zvrstmi najbolj priljubljena popevka in kasneje narodno-zabavna glasba. Šele proti koncu sedemdesetih let so ljubljanski Pankrti in drugi jugoslovanski bendi začeli opominjati, da se tudi kulturno-glasbena skupnost angažira v družbenopolitičnih spremembah.
Če vzdušje 80. let 20. stoletja spominja na tistega izpred marčne revolucije, pa sodobni glasbeniki Prešernovih besedil vse do leta 1987, ko je bila v rockovski verziji izvedena in posneta Premrlova melodija Zdravljice, niso prepoznali v revolucionarni vlogi. In še takrat pravzaprav edinkrat.
K temu je pripomogla splošna družbeno uveljavljena percepcija Franceta Prešerna kot našega največjega pesnika in s tem čaščene figure, ki so ji za časa Jugoslavije postavljali spomenike ter po njej poimenovali številne trge in ulice. Hkrati je bil Prešeren kot revolucionar slovenskega jezika in jezika romantične ljubezni bržkone za nacionalistične politične težnje premalo uporaben.