Klemen Ramovš za STA: Seviqc Brežice tudi med mlade in v tujino

Ramovš za vse bolj uveljavljen festival tudi v evropskem prostoru skrbi že dobri dve desetletji. Od prvih koncertov v razkošni viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice je nato čarobne zvoke stare glasbe vnesel v ves slovenski prostor, nakar se je sicer nadvse kakovosten umetniški program skrčil na vsega deset letošnjih koncertov. Nastope odličnih tujih umetnikov so zato postavili v zgolj tista okolja, ki ga vsaj kolikor toliko zadovoljivo tudi finančno podpirajo.

Kako je s sofinanciranjem festivala?

V zvezi z žgočo problematiko, ko težave sofinanciranja zadevajo programe nevladnega sektorja, uveljavljenega v mednarodnem prostoru, in v zvezi s pripravami na nov kulturni model, sem v odprtem pismu opozoril predsednika vlade. Izpostavil sem diskriminacijo, ki se že ves čas dogaja do vrhunskih programov nevladnega sektorja in hudega zanemarjanja mednarodno verificirane pobude civilne družbe na področju kulture. Na lokalni ravni se pri sofinanciranju srečujemo s klientelizmom, korupcijo, protekcionizmom in zlorabami, posledično zato tudi z neracionalno in neučinkovito distribucijo javnih sredstev. Nič kaj obetavno ne kaže, da te pomanjkljivosti uspešno odpravimo v okoljih, kakršna pač so.

Kaj torej storiti za to, da bo stara glasba, deficitarno področje v slovenski kulturi, pridobila več podpore? Ne gre namreč pozabiti, da je ta zvrst glasbe danes v svetu zelo pomemben del splošnega kulturnega dogajanja.

Edina pot, da obdržimo nekatere vrhunske programe, ki izrazito prispevajo k mednarodnemu ugledu te dežele, lahko, tako se dozdeva, najhitreje dosežemo le z ustreznejšim sofinanciranjem na državni ravni in strokovnim vplivom državnega na lokalo raven. Množično podporo takemu mnenju smo doživeli po objavi odprtega pisma premieru, kar kaže na visoko kondicijo ugleda, ki smo ga z našim festivalom dosegli skozi desetletja z začetki v Radovljici in nadaljevanjem v Brežicah.

Ob manjšem številu koncertov pa ste v projektu Seviqc Brežice letos vendarle postavili trdnejši okvir za nadaljevanje tega ekskluzivnega programa.

Pomembna novost je zagon asistenčnih delavnic, ki so sicer še v poskusnem obratovanju, smo jih pa vsebinsko in operativno jasno začrtali v sodelovanju s šolami ter so aktivno vključene v naš program prihodnjih let, prav tako pa tudi v prijave na mednarodne projekte, ki jih pripravljamo. Pomembna novost je postavitev koncerta Seviqc Brežice v Zagreb kot promocijsko akcijo za animacijo obiskovalcev iz tega dela Hrvaške. Nedavni koncert belgijskega Flanders Recorder Quarteta, ki je svojo tridesetletno pot zaključil prav v hrvaškem Glasbenem centru, je odlično uspel in bo naša stalnica. In ne nazadnje, vse bolj se uveljavljajo predtakti, ko se obiskovalci pred koncertom pogovarjajo z nastopajočimi umetniki.

Mar to pomeni, da boste kot pomemben člen Združenja evropskih festivalov stare glasbe (Rema) tovrstno glasbo poslej širili tudi preko slovenskih meja?

Če bomo našli dovolj podpore pri sofinanciranju na ravni Slovenije, bomo lahko veliko postorili pri razvoju stare glasbe v širši regiji, kajti na območju jugovzhodne Evrope je taka glasba močno deficitarna. S tem, ko bi investirali v svoj mednarodni razvoj in kulturni turizem, bi prispevali tudi k ugledu Slovenije v širši regiji. Kot koordinator nacionalnega komiteja našega festivalskega združenja za jugovzhodno Evropo imam vso mednarodno podporo in reference za takšne podvige.

Je potemtakem mogoče pričakovati, da lahko Seviqc Brežice s svojimi koncerti v gradovih in cerkvah, objektih odličnosti naše kulturne dediščine, v prihodnji sezoni poleg omenjenega postreže še s kakšno novostjo?

Prav zaradi sodelovanja s šolami bomo korigirali svoj terminski okvir. Evropski dan stare glasbe ostaja pač na praznik, to je marca, in potem še dva koncerta mednarodno uglednega projekta eeemerging v aprilu in juliju. Morebiti bomo te tri dogodke opredelili kot festivalski predprogram, pokušino za boljše užitke pri osrednjem programu. Uradna odprtje bo namesto dosedanjih junijskih v sredini avgusta, program bo - tudi spričo šolske mladeži - fokusiran v september z refleksom v prvo polovico oktobra. Še naprej bomo razvijali projektni pristop k oblikovanju glasbenih programov festivala in promocijske akcije tudi ob podpori naših umetnikov.

Mislim, da bo ob investitorjih zadovoljno tudi naše občinstvo, kjer si prizadevamo, da jo s podmladkom vsako leto znova osvežimo. Z načrtovanimi umetniki se že dokaj konkretno dogovarjamo o programskih vsebinah; prepričan sem, da bomo v letu 2018 pripravili še en zelo odmeven festival!

Morda le še beseda o letošnjem zaključnem koncertu.

Od sezone Seviqc Brežice 2017 se bomo v viteški dvorani brežiškega gradu poslovili z umetninami Monteverdija, Purcella, Frescobaldija in Johanna Sebastiana Bacha. Nastopili bosta sopranistka Marie Luise Wernerburg in čembalistka Elina Albach. Naj dodam, da je Centre culturel de rencontre d'Ambronay to gostovanje izbral za snemanje videa za mednarodno promocijo projekta eeemerging, ki ga bo vodil režiser Bertrand Pichene.