misliV MGLC pregledna razstava Borisa Jesiha
Ljubljana, 30. novembra - V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) bodo odprli pregledno razstavo Borisa Jesiha. Njegova dela po besedah kustosinje Brede Škrjanec nastajajo med klasično modernistično in postmodernistično tradicijo z nagnjenjem do figuralike, ki je ni neposredno posnemal, temveč jo je razvijal in preizpraševal v odnosu do aktualnih umetnostnih smernic.
Razstava je osredotočena na umetnikova dela na papirju, čeprav po besedah kustosinje ne moremo mimo dejstva, da je Jesih prvenstveno slikar. Ob poznavanju njegovega predstavnega sveta pa slikarstva ne moremo strogo ločevati od drugih likovnih izraznih načinov, še zlasti ne od risbe in grafike, saj je odličen risar, pri katerem črta ni nikoli samo v funkciji opisa in barva ni le dodatek k obliki. Sta enakovredna elementa in osnova njegovega vizualnega sistema, njene besede povzema spletna stran MGLC.
Jesih je konec 60. let minulega stoletja začel razstavljati z umetniki, za katere je bilo značilno, da so v sliko vključevali podobe, ki so si jih, prirejene, izposojali iz fotografij, reklam, časopisov in televizije. Skupina, ki je razvijala slovensko različico poparta, prepredenega z vplivi drugih novofiguralnih smeri, je v večji ali manjši sestavi večkrat skupaj razstavljala v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji, nazadnje leta 1972. Po tem se je njihovo slikarstvo razvijalo v različne smeri.
Jesih je med letoma 1969 in 1972 ustvarjal v duhu nove t.i. ekspresivne figuralike in njegov formalni koncept ni bil homogen. Delal je shematične geometrične reliefe glav, se poskusil v permutacijski kombinatoriki z računalniško strukturo, v plastiki je izživel tisto, kar ga je zanimalo v čisti abstrakciji, delal je zanimive poskuse v smeri environmenta in ustvarjal slike, ki so bile blizu popartu.
Leto 1974 pa se v Jesihovem opusu kaže kot nekakšen individualni preboj. Zaznamujeta ga pomembni osebni razstavi v ljubljanski Mali galeriji in Galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu, na katerih je predstavil megličaste krajine v nežnih barvah skopega barvnega spektra, narejene tehnično natančno s finimi črticami, ki nadomeščajo potezo čopiča. Vendar pa je umetnik med gledalca in podobo postavil oviro. Grafični posegi na površini slike - grafična znamenja in znaki, pike, črtice, trikotniki, križi, kasneje mreže in okvirji - so postali novi elementi podobe, s katerimi je želel preusmeriti pozornost gledalca od romantično privlačnih krajin k razmisleku o pravem sporočilu slike, ki je v opozarjanju na čedalje večjo oddaljenost med človekom in naravo.
Kot je še zapisala kustosinja, je Jesihov umetniški opus šel skozi postopne modifikacije in pomenske spremembe, ki jih najlažje opazimo na slikovni znakovni opni njegovih del, ki z leti iz ploskovitosti prehaja v čedalje večjo organskost ter iz grafizmov preide v znake in simbole.
Grafika, ki jo je začel intenzivno ustvarjati sredi 70. let minulega stoletja, je nastajala, enako kot risba, vzporedno s slikarskim opusom. Četudi je takrat pri nas sitotisk prevladal nad litografijo, je ostal pri slednji. Ta najbolje omogoča slikarske učinke pa tudi fotopostopke, kar je lastnost njegovega dela. Z grafiko se je uveljavil tudi mednarodno.
Umetnik, rojen leta 1943 v Škofji Loki, je leta 1966 diplomiral in leta 1969 končal specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na Visoki šoli za likovno umetnost v Berlinu. Do leta 2009 je bil redni profesor za grafiko, risanje in slikanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Razstava v MGLC bo na ogled do 11. marca 2018.