V Mali Drami Huxleyjev svet v gledališkem senzorialnem prevodu Barbare Pie Jenič

Huxley si po besedah ravnatelja SNG Drama Ljubljana Igorja Samoborja okoli leta 1930, v času nastanka njegovega znanega antiutopičnega romana, še ni znal predstavljati, kaj bo nastalo iz zgodnjih znanstvenih raziskav vplivanja na človeka in okolje. Spomnil je, da živimo v času, ki ga zaznamujejo razprave o umetni inteligenci in poseganju v genske strukture, razmahu podatkov preko spleta in njihove zloraba ter o računalniških programih, ki začenjajo urejati svet: "V svetu, za katerega ne verjamem, da ga še obvladamo, svet je začel obvladovati nas."

"Uprizoritev sledi Huxleyjevi viziji prihodnosti iz Krasnega novega sveta, a jo posodablja in kontekstualizira glede na stanje tehnološkega napredka v današnji družbi in predvidevanja glede prihodnosti. Zato večina dramskih oseb nastopa zgolj virtualno in vstopa v igralni prostor prek zaslona oziroma holograma. Kloniranje poteka po novejših metodah in predvidevamo lahko, da bo v prihodnosti še veliko učinkovitejše kakor po Huxleyjevih predvidevanjih," je v gledališkem listu zapisala dramaturginja Eva Kraševec.

Barbara Pia Jenič je na današnji novinarski konferenci povedala, da Huxleyjev svet nudi veliko iztočnic, ki jih je mogoče uporabiti v senzorialnem gledališču. S senzorialnimi metodami potopitve skuša v predstavi Krasni novi svet vzpostaviti interakcijo z gledalci, v največji izziv pa ji je bilo oplajati oder s temi elementi.

Že omenjene teme, ki zaznamujejo svet, v katerem živimo, jo prav tako zelo privlačijo. Med drugim tudi to, kako znanstveni napredek v času informacijske dobe, ki nas zalaga s podatki, vpliva na družinske odnose. V dnevnih sobah že dolgo ni več kaminov, nadomestili so jih TV-ji in računalniki. Znanstveniki raziskujejo, kako bi prišli do Marsa, po drugi strani pa ljudje ne znamo najti poti do sebe, je opomnila režiserka. "Vprašala sem se, kam vse to pelje, in skušala to predstaviti skozi odnos med dvema osebama, hkrati pa prevprašati pojme družine, intime in ljubezni."

V predstavi igrata Nik Škrlec in Petra Govc, ki sta postavljena v odnos sin in mati oziroma fant in punca. Škrlec je Divjak John, v eni od vlog otrok dveh klonov, v drugi pa klon. Eden od ključnih premikov v uprizoritvi je po besedah Eve Kraševec, "da civiliziranemu svetu vlada umetna inteligenca, ki je zasužnjila ljudi". Škrlec je dodal, da smo v takem času na nov način postavljeni pred univerzalno vprašanje, kaj sploh je bistvo človeka: "To vprašanje je bilo ključno tudi pri ustvarjanju mojega lika, saj igram človeka v 'krasnem novem svetu'."

V videoposnetkih nastopajo Aljaž Jovanović, Boris Mihalj, Uroš Fürst in Rok Vihar, kot hologram se v predstavi pojavi Tadej Toš, scenografijo pa podpisuje Matej Filipčič. Režiserka se je posebej zahvalila tehnični ekipi, ki je ogromno prispevala k predstavi, v kateri so bili poleg nje še oblikovalec zvoka Peter Penko, oblikovalec svetlobe Matej Filipčič, oblikovalka holograma Sara Sedevčič ter oblikovalca videa Gregor Mesec in Sandi Skok.

Avtorska predstava Krasni novi svet je nastala v koprodukciji Senzoriuma ter v sodelovanju z Umetniškim društvom Osum in Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici.

Na Velikem odru Drame se v soboto obeta še krstna uprizoritev nove igre znamenitega režiserja Mileta Koruna Sveti mož v režiji Matjaža Zupančiča.