Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DRUGA KNJIGA O ŽIVLJENJSKEMU BOJU PISATELJA KARLA OVEJA KNAUSGAARDA

Norveški pisatelj Karl Ove Knausgaard (1968) je v šestih knjigah pod skupnim naslovom Moj boj brez zadržkov in do najmanjših podrobnosti povzel svoj "boj" - življenje, ki ga je izkusil in (pre)živel. Knjige so že z zloglasnim naslovom vzbudile pozornost, še bolj nezaslišano pa se zdi dejstvo, da je Knausgardovo radikalno soočenje z intimo dobesedno zasvojilo najprej norveško in kmalu zatem še globalno bralstvo. Boleče odkrito, provokativno, a tudi inteligentno, strastno in življenja polno pisanje, so o projektu Moj boj zapisali pri založbi Mladinska knjiga.

Pisatelj je v prvih treh delih, ki so izšla leta 2009, do najbanalnejših podrobnosti in popolnoma brez zadržkov rezimiral svoje dotedanje življenje, od otroških let, očetove smrti do očetovske izkušnje, ločitve, ponovne poroke in drugih dogodkov. Leta 2010 sta sledili dve deli in leta 2011 še zaključni, najobsežnejši šesti del. Svoje življenje je Knausgaard prelil v skupno 3600 strani. Knausgaard je po poročanju The New York Timesa nekoč razkril, da je pred začetkom pisanja Mojega boja začutil nekakšno noro, skorajda blazno energijo. A nikoli ni pomislil na posledice tako odkritega in razgaljenega pisanja. Priznal je, da se je po izidu druge knjige, ko je ostale še ustvarjal, zanj odprl pekel. Na nek način je pisatelj za ceno slave podpisal faustovsko pogodbo.

V slovenščini je po prvem delu, v katerem je avtor popisal dogodke ob očetovi smrti, sedaj na voljo drugi del, v katerem bralec spremlja pisateljevo selitev iz Norveške v Stockholm, kjer spozna ljubezen svojega življenja in postane oče. Bere. Poskuša pisati. Na dolgih sprehodih z vozičkom ima veliko časa za premišljevanje o marsičem. Obe deli je poslovenil Darko Čuden.

ZGODOVINA SVETLOBE - ROMAN O FOTOGRAFU FRANTIŠKU DRTIKOLU

Pri založbi KUD Police Dubove je v prevodu Tatjane Jamnik izšel biografski roman Zgodovina svetlobe, v katerem je češki pisatelj Jan Nemec (1981) predstavil življenja češkega fotografa Františka Drtikola (1883-1961). Dandy iz rudarskega mesteca Drtikol se je uveljavil kot umetnik svetovnega slovesa, a je samostojno podjetje nazadnje obesil na klin. Bil je mojster fotografskih aktov, ki ni imel sreče z ženskami, mistik in budist, ki je verjel v komunizem, ter moški številnih vnanjih protislovij in njihovih notranjih sintez.

Obsežna, zanimivo zasnovana romaneskna freska je umetniški in duhovni bildungsroman, v katerem se pred bralcem odvrti dobrega pol stoletja: v njem oživijo rudnik srebra v Pribramu, München v času secesije in bohema prve Češkoslovaške republike, po fotografskem ateljeju se sprehajajo goli modeli, tačas pa se svetloba neopazno povezuje z zavestjo. Zgodovina svetlobe je poživljajoč eksperiment, ki ne pripoveduje samo o Drtikolu, zgodovini fotografije, kulturnem vzdušju turbulentnih časov konca avstro-ogrske monarhije, prve svetovne vojne in prvih desetletij 20. stoletja, temveč bralcu ponuja tudi svojevrsten premislek o (z)možnostih sodobnega romanopisja, so zapisali pri založbi in dodali, da je Jan Nemec "nedvomno dokazal, da roman ni mrtev in da velikih zgodb še zdaleč ni konec - morda jih le iščemo v napačni smeri".

Nemec, diplomiranec religiologije in sociologije ter gledališke dramaturgije v Brnu, je izdal tudi pesniško zbirko Prvo življenje (2007) in zbirko kratkih zgodb Štiriročno igranje (2009). Za roman Zgodovina svetlobe (2013), ki je bil preveden že v 12 jezikov, je prejel nagrado Evropske unije za literaturo in nagrado Češka knjiga.

NOVA DOGODIVŠČINA ČUDEŽNE BOLHE MEGI O ZLATIH RIBICAH

Uspešna serija o Čudežni bolhi Megi priljubljene otroške in mladinske pisateljice Dese Muck (1955) z ilustracijami Maše Kozjek (1974) je dobila nadaljevanje, v katerem nastopata poročeni zlati ribici Darja in Ivo. Darja Srčica je rada plesala in je s tem zaslovela, njen mož Ivo pa je od vsega blišča skoraj umrl. Še dobro, da je čudežna bolha Megi vedno blizu, so vsebino dela povzeli pri Mladinski knjigi. Serija knjig o Čudežni bolhi Megi mlade bralce opominja, da domače živali v hišo poleg veselja prinesejo tudi skrb in odgovornost. Tu priskoči na pomoč čudežna bolha Megi, ki o živalih zelo veliko ve in jim zna poiskati prave lastnike. Čisto na koncu dobi besedo še veterinarka, ki o vsaki živali pove marsikaj zanimivega in koristnega.

Desa Muck je za zbirko Anica dobila Levstikovo nagrado in kar petkrat priznanje Moja najljubša knjiga. Čudežna bolha Megi je njena druga zbirka za otroke od petega leta dalje, namenjena pa je tudi njihovim staršem.

PRI MORFEMPLUS SLIKANICI, POSVEČENI BABICAM IN DEDKOM

Pisateljica Helena Kraljič je napisala dve knjigi, v katerih je v ospredje postavila pomembni figuri za vsakega otroka - babico in dedka, ilustracije zanju pa podpisuje Polona Lovšin. V delu Moja babica bralec spozna deklico od dojenčice do deklice. Njeno odraščanje spremlja babica. Se z njo igra, ji speče piškote in ji poje uspavanke. A čas mineva, deklica raste, babica pa se stara. Vnučka ve, da se bosta vlogi varuhinje in varovanke neizogibno zamenjali in bo babica kmalu potrebovala njeno pomoč, je ob delu napisal dr. Igor Saksida.

Delo Moj dedek se dotika podobne teme. V spreospredju zgodbe pa je tokrat dedek, ki kljub letom ni nikoli preutrujen za igro. Deklica ve, da njeni spomini na njuno skupno igro ne bodo zbledeli in da bo na določeni točki ona dedku nastrgala jabolko, namesto njega premikala domine po mizi in mu brala najlepše pravljice - vedno znova in znova, od jeseni do pomladi, od poletja do zime. Nekoč pa bodo ostali le še spomini, je knjigo pospremil Saksida.